Skoči na vsebino

MLADINSKA POLITIKA

   

Mladinska politika je, poenostavljeno rečeno, nabor ukrepov države (ali lokalnih skupnosti), usmerjen v zagotavljanje pogojev za lažji in uspešnejši prehod mladih iz otroštva v odraslost. Načeloma je del drugih resornih politik (izobraževalne, zdravstvene, zaposlovalne...). Zato tudi vodenje mladinske politike ni vezano na eno samo institucijo. Oblikovanje in izvajanje mladinske politike pa je zelo tesno povezano z delom Urada RS za mladino, ki pri tem večinoma skrbi za spodbujanje mladinskega dela, za koordinacijo ukrepov znotraj mladinske politike ter zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi.

   

 

NACIONALNI PROGRAM ZA MLADINO

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), ki je krovni zakon na področju mladinske politike v Sloveniji, je leta 2010 prinesel pravno podlago za oblikovanje prvega Nacionalnega programa za mladino (NPM) v Sloveniji. Nosilec priprave NPM je postal Urad RS za mladino. Na podlagi številnih analiz in raziskav je bil v sodelovanju z drugimi ministrstvi ter predstavniki mladih pripravljen dokument, ki ga je Državni zbor RS skoraj soglasno sprejel 24. oktobra 2014.

  

Temeljni cilj nacionalnega programa je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi. Hkrati pa dati Uradu RS za mladino tudi vzvod, da lahko učinke posameznih sektorskih politik tudi spremlja in meri. Posledično bo omogočeno lažje in na vladni ravni enotno odzivanje na probleme. Ta pristop je spričo vedno bolj perečih težav, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji, nujen.

  

Dodana vrednost NPM je njegova horizontalna narava, saj združuje ukrepe na področjih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev. Poleg tega bo omogočil, da se mladi in področja, ki mladino ključno zadevajo, ustrezno umestijo na dnevni red političnega odločanja in v vidno polje širše javnosti. Podobne strateške dokumente pozna večina držav članic EU.

  

Na podlagi NPM se sprejemajo letni izvedbeni načrti, ki so usklajeni s proračunskim obdobjem in sredstvi, ki so namenjena za posamezne ukrepe. Vloga izvedbenega načrta je operacionalizacija posameznega ukrepa na ravni aktivnosti ministrstev.

  

Izvedbeni načrti Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013 - 2022:

  

Izvedbeni načrt 2014

  

Izvedbeni načrt 2015

 

Izvedbeni načrt 2016/17

  

 

 

 

 

NPM je zasnovan tako, da je pomembnost posameznega področja za življenje mladih najprej nazorno utemeljena, tudi z grafi in tabelami. Izpostavljeni so trendi skozi čas ter primerjave s položajem drugih generacij ter stanjem v drugih evropskih državah. Temu sledijo cilji, ki so skladni s slovenskimi in evropskimi strateškimi dokumenti. Posameznemu cilju je določeno merilo ter izhodiščna vrednost ter pričakovani razvojni učinek. Določena so prioritetna področja, ki podpirajo uresničitev cilja, nosilec (ali več nosilcev) na vladni ravni ter finančni vir in obdobje uresničevanja. Posamezno prioritetno pod področje se zaključi s kazalniki, ki so podlaga za merjenje učinkov ukrepov. Nacionalni program določa šest ključnih področij ukrepov:

    

 

IZOBRAŽEVANJE

   

 

Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
V letu 2008 je bil delež študirajoče populacije v starosti med 20 in 24 let v Sloveniji najvišji med državami EU 27. Vključevanje v študij v tujini se je med študenti v zadnjih petih letih več kot podvojilo. Še bistveno bolj (iz 8% na 24%) se je povečal delež študentov, ki nameravajo opravljati del študija v tujini.

 

1. CILJ: Izboljšanje kompetenčne opremljenosti mladih.
2. CILJ: Povečanje mednarodne (študijske) mobilnosti mladih.

   

 

ZAPOSLOVANJE IN PODJETNIŠTVO

   

 

Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
Po uporabi začasnih zaposlitev med mladimi je Slovenija na prvem mestu v EU. Delež zaposlenih za nedoločen čas se je v obdobju 2000-2010 skoraj prepolovil, izrazito pa se je povečal delež mladih brez, ali z manj stalnimi oblikami dela. V 29. letu starosti je leta 2000 redno zaposlitev za nedoločen čas imelo približno 60 %, leta 2010 pa le še 48 % mladih. Če je leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mladostnik znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela.


1. CILJ: Olajšati mladim začetek delovne kariere.
2. CILJ: Izboljšanje kakovosti zaposlitev.
3. CILJ: Omogočiti lažje usklajevanje poklicnega ter zasebnega in družinskega življenja.

   

 

BIVANJSKE RAZMERE MLADIH

   

 

Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
Delež mladih med 25-tim in 29-tim letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, se je v obdobju 2000-2010 povečal iz 44,4 odstotka na 66,2 odstotka. Materialni dejavniki se kažejo kot zelo pomemben dejavnik verjetnosti, da se mladi odselijo od svojih staršev. Pri starših živi kar dobre tri četrtine mladih (25-29), katerih starši živijo v hišah, sami pa nimajo zaposlitve, in manj kot tretjina takih, katerih starši živijo v stanovanjih, sami pa imajo redno zaposlitev in mesečni dohodek vsaj 1.000€. Podatki ne potrjujejo teze, da je naraščanje povprečne starosti, pri kateri mladi zapuščajo dom, povezano s hedonizmom in nepripravljenostjo mladih na sprejemanje odgovornosti. V 29-tem letu starosti ima vsaj enega otroka 50 odstotkov mladih, ki živijo v samostojnem gospodinjstvu, med tem ko je takih med mladimi, ki živijo pri starših le dobrih 15 odstotkov.

   

 

1. CILJ: Zagotavljanje kapacitet in sistemsko urejena dostopnost stanovanj za mlade
2. CILJ: Zagotavljanje dostopnosti stanovanj za mlade in vzpostavitev podpornih mehanizmov.

    

 

ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

  
Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
Več kot dve tretjini mladih v Sloveniji ima normalno težo, glede na leto 2000 pa se povečuje delež prekomerno težkih ali debelih. Uporaba tobaka in tobačnih izdelkov med mladimi je v blagem upadanju, več mladih pa ima izkušnje z uživanjem alkohola in prepovedanih drog. Pogostejše je uživanje tobaka in alkohola med moškimi, v 'študentski' starostni skupini in v urbanem okolju; Glede najpogostejših vzrokov smrti mladih (prometne nezgode, samomori) in zdravju tveganih vedenj so posebej izpostavljena skupina mladi med 19. in 24. letom, tj. 'študentska' populacija.

   

 

1. CILJ: Spodbujanje redne telesne dejavnosti, uravnoteženega prehranjevanja in vzdrževanja priporočene telesne teže med mladimi (15-29 let)
2. CILJ: Preprečevanje kajenja in prvih poskusov kajenja, tvegane in škodljive rabe alkohola in prepovedanih drog, zagotavljanje zdrave in varne zabave mladih ter obvladovanje nasilja, povezanega s športom in vandalizem.
 3. CILJ: Krepitev skrbi za spolno in reproduktivno zdravje mladine ter načrtovanje družine.
4. CILJ: Krepitev pozitivnega duševnega zdravja med mladimi in zmanjševanje umrljivosti zaradi samomora med mladimi.
5. CILJ: Zagotavljanje višje ravni varnosti in zdravja pri delu za mlade delavce.
6. CILJ: Izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje poškodb in smrti mladih v prometu.
7. CILJ: Izboljšanje potovalnih navad med mladimi kot zaveza k trajnostni mobilnosti.
8. CILJ: Zmanjševanje vplivov spreminjajočega okolja na zdravje mladih.

  

 

MLADI IN DRUŽBA

  

 

Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
Mladi v Sloveniji v primerjavi z mladimi v EU27 v povprečju manj konvencionalno politično participirajo. Konvencionalna politična participacija med mladimi v zadnjem desetletju tendenčno upada. Slovenska mladina se v primerjavi z evropskim vrstniki od leta 1995 naprej v povprečju občutno manj zanima za politiko, prav tako pa izmed vseh držav EU27 mladi v Sloveniji politiki pripisujejo najnižji pomen v njihovem življenju. Politična participacija je v letu 2010 med mladimi v Sloveniji bistveno pogostejša v protestnih, individualiziranih in IKT oblikah, bistveno nižja pa v konvencionalnih, institucionaliziranih, strankarskih dejavnostih. Mladi so v protestnih dejavnostih udejstvujejo v večji meri kot starejša populacija.

  

 

1. CILJ:  Spodbujanje participacije in zastopanosti mladih žensk in moških.
2. CILJ: Spodbujanje ustanavljanja in razvoja organizacij v mladinskem sektorju, razvoja ključnih področij mladinskega sektorja ter zagotavljanje delovanja neorganizirane mladine
3. CILJ: Spodbujanje vključevanja v mednarodno mladinsko delo in učnih mobilnosti v mladinskem delu ter njihovo krepitev.
4. CILJ: Okrepitev segmenta raziskav in analiz na področju mladine.
5. CILJ: Spodbujanje prostovoljstva med mladimi.
6. CILJ: Spodbujanje trajnostnega načina družbenega delovanja s poudarkom na prehodu v nizko ogljično družbo in zeleno gospodarstvo.
7. CILJ: Večja socialna vključenost mladih z manj priložnostmi.

  

KULTURA, DEDIŠČINA IN MEDIJI

  

Nekatere ugotovitve iz raziskave »Mladina 2010«:
V primerjavi z letom 2000 v letu 2010 mladi manj časa namenjajo spremljanju kulturo-umetniških vsebin, bistveno več časa pa namenjajo kulturno-umetniškemu ustvarjanju.

  

1. CILJ: Skrb za dostopnost kakovostne kulturne ponudbe in participacijo mladih v kulturi.
2. CILJ: Skrb za pismenost v slovenskem jeziku, drugih maternih jezikih in tujih jezikih ter medijsko pismenost.
3. CILJ: Da se kultura in ustvarjalnost v družbi prepoznata kot temelja splošne izobrazbe vsakega posameznika.