Skoči na vsebino

TEMELJNI DOKUMENTI NA PODROČJU MLADINSKE POLITIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI

 

 

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju - ZJIMS 

 

Državni zbor RS je na majski seji soglasno sprejel Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) ter spremenil in dopolnil Zakon o mladinskih svetih (ZMS). S tem smo se po desetletju poskusov in leto dni dolgi razpravi v mladinskem polju umestili med države, ki na normativni ravni urejajo mladinsko delo in mladinsko politiko. Dosedanja ureditev, ki je zadevala okoli 200 subjektov, bo za nekatere od njih zahtevala statutarne spremembe, tudi od krovne nacionalne mladinske organizacije - Mladinskega sveta Slovenije.

  

Glavna pridobitev krovnega zakona je Nacionalni program za mlade, ki bo povezal in uskladil različne politike, ki vplivajo na mlade, pri čemer ZJIMS izpostavlja devet prioritet, od avtonomije mladih ter ekonomskega položaja do vsebin povezanih z znanji, zdravjem, mobilnostjo, solidarnostjo in sodelovanja mladih pri upravljanju javnih zadev.

  

ZJIMS določa javni interes v mladinskem sektorju, izpostavlja nosilce in subjekte v javnem interesu, opredeljuje pristojnosti upravnega organa, pristojnega za mladino, določa posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za področje mladine. Zakon določa pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu za organizacije v mladinskem sektorju in postopke za sofinanciranje njihovih programov.

  

ZJIMS prinaša okrepljeno vlogo načela avtonomnosti v mladinskem sektorju, saj tudi formalno lokalnim skupnostim prepušča iniciativo na lokalni ravni. Zakon opredeljuje izvajanje občinskih načrtov za mlade in predpostavlja, da bodo mladi dejavno in množično vključeni v to dogajanje.

  

ZJIMS - pdf

 

ZJIMS - Act on the public interest in youth sector, pdf

 

Pravilnik o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju

   

Pravilnik podrobneje določa pogoje za podelitev statusa v javnem interesu in postopke izbire do sofinanciranja ter merila in način podelitve državnih priznanj. Postopke podelitve statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, izbire upravičencev do sofinanciranja v mladinskem sektorju in podelitve državnih priznanj v mladinskem sektorju vodi Urad Republike Slovenije za mladino

 

Obrazložitve pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju

 

Zakon o mladinskih svetih, Novela zakona ZMS-A

  

Ta zakon ureja položaj, delovanje, dejavnost ter financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V Mladinski svet Slovenije se združžujejo drušštva, zveze drušštev in mladinske organizacije v političnih strankah, registrirane po določbah zakona, ki ureja politične stranke, različnih družžbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino, in ki imajo najmanj 70% članstva in 70% članov vodstva v starosti od 15 do 29 let.

 

ZMS - pdf

 

ZSM - Youth council act, pdf

 

Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov

  

Ta pravilnik ureja postopek registracije ter vsebino, obliko in način vodenja registra mladinskih svetov. Za postopek registracije ter vodenje registra mladinskih svetov se poleg določb tega pravilnika smiselno uporabljajo določbe zakona o društvih, ki urejajo registracijo in vodenje registra društev, pa niso opredeljena v tem pravilniku.

 

 

Delni sporazum o mladinski kartici (Resolucija SE ResAP (2003) z dne 15.1.2003, h kateremu je pristopila tudi Slovenija s sklepom Vlade RS z dne 17.4.2008)

 

 

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013 - 2022

 

Nacionalni program za mladino je bil sprejet v DZ leta 2013 in je temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Na podlagi sprejete Resolucije o nacionalnem programu za mladino vlada sprejem izvedbene načrte v skladu s sprejetim državnim proračunom, za uresničevanje Resolucije o nacionalnem programu za mladino pa so odgovorna pristojna ministrstva. Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 opredeljuje področja, cilje in prioritete na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer, zdravja in dobrega počutja, mladih in družbe ter pomena mladinskega sektorja in kulture, ustvarjalnosti, dediščine in medijev, seveda pa vsebuje tudi demografsko sliko ter ključne usmeritve in način spremljanja.

 

Splošni cilj resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je zagotoviti usklajeno izvajanje enotnega in pregledno urejenega sistema medresorskih prioritet in ukrepov, ki naj izboljša razmere oziroma ponudi rešitve problemov na ključnih točkah. Značilnost resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je, da je to t. i. horizontalni program združuje ukrepe s področij, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, da bi tako ustvaril neko novo kakovost, zagotovil njihovo usklajenost in vidnost.

  

Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 opredeljuje mlade v starosti od 15 do 29 let. Mladina je tisti del družbe, ki je v Sloveniji v zadnjih desetletjih doživel obširne spremembe, ki vplivajo na kakovost njenega življenja. To velja tako za družbeno okolje kot družino, izobraževanje in zaposlovanje oziroma položaj mladih na trgu dela. Resolucija 2013–2022 poskuša na podlagi ključnih usmeritev in smernic ter ciljev in s tem povezanih prioritet, zagotoviti boljši položaj mladih z izobraževanjem, ki bi se nato odražal v ugodnejšem položaju mladih na trgu delovne sile, posledično v boljših bivanjskih razmerah mladih, kar pa lahko vodi tudi v ugodnejše demografske trende.

  

Izvedbeni načrti Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013 - 2022:

  

Izvedbeni načrt 2014

   

 

Izvedbeni načrt 2015

  

 

Izvedbeni načrt 2016/17

  

 

Drugo

 

Raziskava Mladina 2010 (URSM, 2011)

 

Pričujoča raziskava je nastala pod okriljem Urada RS za mladino in je v prvi vrsti namenjena predstavitvi rezultatov empirične študije mladih v Sloveniji, ki sta jo leta 2010 skupaj izvedla skupina raziskovalcev iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetja Interstat d.o.o.

 

Študija je bila opravljena po sorazmerno dolgem, desetletnem premoru na področju nacionalnega empiričnega raziskovanja mladih. Skupina raziskovalcev, ki so sodelovali pri njeni izvedbi, umešča svoje delo v tradicijo raziskovanja slovenskih mladih v zadnjih petindvajsetih let. Glavni referenčni okvir raziskovanja predstavljajo ključne raziskave slovenskih mladin, ki so jih opravljali zaposleni na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani pod vodstvom dr. Mirjane Ule.