ZAKONODAJA IN DOKUMENTI
Veljavni predpisi na področju mladinskega dela
Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju - ZJIMS - povezava na Uradni list
ZJIMS - pdf
ZJIMS - Act on the public interest in youth sector, pdf
Zakon o mladinskih svetih, Novela zakona ZMS-A
ZMS - pdf
ZSM - Youth council act, pdf
Temeljni evropski dokumenti
Evropska unija
Evropsko sodelovanje na področju mladine poteka v obliki odprte metode koordinacije, ki temelji na opredeljevanju skupnih ciljev, ki jih želijo države članice doseči in pri določitvi skupnih instrumentov za merjenje učinkov.
Skupne cilje potrjuje Svet Evropske unije. Zasedanje Sveta ministrov pristojnih za mladino se ponavadi odvija dvakrat na leto, v maju in novembru.
Odprto metod koordinacije je predlagala Evropska komisija leta 2001, ko je objavila Belo knjigo "Nova spodbuda za evropsko mladino". Leta 2002 je predlog potrdil tudi Svet EU z Resolucijo o okviru evropskega sodelovanja na področju mladine. Leta 2009 so ministri prostojni za mladino potrdili prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine.
Več o evropskem sodelovanju in posameznih pojmih si lahko preberete v brošuri, ki jo je izdal Zavod Movit "Prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine".
EVROPSKO SODELOVANJE NA PODROČJU MLADINE V OBDOBJU 2010-2018
Novembra 2009 je Svet EU sprejel Prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine 2010-2018
Devetletno obdobje sodelovanja je razdeljeno na tri 3-letne cikle, časovno in vsebinsko skladne s programi predsedovanj v triih. Prioritete posameznih triletnih obdobij sprejema Svet, na osnovi skupnih poročil Sveta in Komisije.
Ministri so s sprejemom Resolucije sklenili proces priprave evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2010 (obdobje 2010-2018). Dogovorili so se o dveh splošnih ciljih: ustvarjanju več in enakih priložnostih za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela; in spodbujanju aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti za vse mlade ljudi; ter o osmih področjih delovanja: izobraževanje in usposabljanje; zaposlovanje in podjetništvo; zdravje in blaginja; participacija; prostovoljne dejavnosti; socialna vključenost; mladi in Svet; ustvarjalnost in kultura; uveljavili novi t.i. dualni pristop: z razvijanjem in spodbujanjem (i) pobud, posebnih za področje mladine, in (ii) med-sektorskih pobud na drugih področjih, ki pomembno vplivajo na življenje mladih ljudi. Skupno delovanje za mlade bo temeljilo na načelih: spodbujanja enakopravnosti med spoloma in boja proti vsem oblikam diskriminacije; upoštevanja razlik med mladimi; posvečanja posebne pozornosti mladim z manj priložnostmi; in načelu kontinuiranega strukturiranega dialoga z mladimi.
2010
Resolucija o dejavnem vključevanju mladih: boju proti brezposelnosti in revščini
Svet je maja 2010 sprejel resolucijo, s katero opozarja na zaskrbljujoče podatke o brezposelnosti mladih v Evropi; na negativne učinke ekonomske in finančne krize, še posebej za skupine mladih v ranljivejših življenjskih situacijah in na robu izključenosti; na potrebo po kakovostnih (varnih) zaposlitvah; in na demografske izzive, ki kličejo po med-generacijskih odgovorih, dialogu in solidarnosti. Svet je potrdil cilje v smereh izboljševanja dostopa mladih do trga dela - z zagotavljanjem priložnosti za varnejše zaposlovanje; izboljševanja dostopa do kakovostnega izobraževanja - z lažjim prehajanjem iz izobraževanja oziroma brezposelnosti oziroma nedejavnosti na trg dela; usklajevanja med zasebnim, delovnim in družinskim življenjem; ter preprečevanja revščine in njenega prenašanja iz generacije v generacijo. Resolucija poudarja tudi pomen pozornosti do mladih v kontekstu razvijanja konkurenčne, vključujoče in trajnostne Evrope 2020; pomen polne vključenosti vidikov mladinskih politik - kot so mobilnost, participacija, neformalno in priložnostno učenje, prostovoljne dejavnosti in mladinsko delo, v njeno uresničevanje; pomena spodbujanja politik, ki pomagajo mladim pri njihovem vključevanju na trg dela in v družbo, ter politik, ki bodo dale mladim znanja, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo, če želijo prispevati k razvijanju na znanju temelječih ekonomije in družbe.
Resolucija o mladinskem delufileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/Mladinsko_delo_-_Resolucija.pdf
Svet je novembra 2010 sprejel prvo resolucijo, s kateri prepozna doprinos mladinskega dela za razvoj in blaginjo mladih. Mladinsko delo je v resolucijo opredeljeno kot širok in raznovrsten niz dejavnosti socialne, kulturne, vzgojne in politične narave (vedno pogosteje tudi dejavnosti na področjih športa in storitev) mladih in za mlade - na prostovoljni osnovi, ki lahko potekajo na različne načine in v različnih kontekstih neformalnega in priložnostnega učenja.
Sklepi Sveta o dostopu mladih do kulture
Sklepi predstavljajo odziv Sveta na "Študijo o dostopu mladih do kulture". Avtorji študije preučujejo dejavnike in mehanizme, ki vplivajo na trende mladinske kulture v Evropi; poudarjajo vidike, kot so heterogenost mladih, različne - tudi robne - zvrsti umetnosti, kultura kot način izražanja stališč mladih, povezava med kulturnimi in drugimi kompetencami ter pravičnost v dostopu do kulture; ter dajejo niz priporočil tako Evropski komisiji kot državam članicam.
2011
Cilj resolucije je spodbuditi civilno udejstvovanje in demokratično participacijo mladih s spodbujanjem pridobivanja in razvoja ključnih kompetenc ter novih znanj in spretnosti in mobilnosti, z izboljšanjem osebnih spretnosti mladih in s spodbujanjem mladih k njihovi polni participaciji v izobraževalnem sistemu, na trgu dela in v življenju Skupnosti. Ministri so v tem okviru opozorili, da je spodbujanje aktivnega državljanstva mladih eden od splošnih ciljev pred kratkim sprejete resolucije o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018), ki prav tako priznava, da so vsi mladi za družbo vir in imajo pravico do sodelovanja pri oblikovanju politik, ki jih zadevajo, in sicer v okviru stalnega strukturiranega dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami.
Svet in predstavniki vlad držav članic so sprejeli resolucijo o strukturiranem dialogu z mladimi o zaposlovanju mladih,ki ocenjuje in oblikuje zaključke na podlagi preteklega 18-mesečnega obdobja ter določa prednostne politike za naslednjo trojko predsedstev (PL, DK in CY). Splošna tematska prednostna naloga v naslednjem 18-mesečnem ciklu (1. julij 2011-31. december 2012) bo participacija mladih s posebnim poudarkom na participaciji v demokratičnem življenju v Evropi.
Svet je sprejel sklepe o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih v demokratičnem življenju in njihove mobilnosti, namenjeni podpori sodelovanju in spodbujanju mobilnosti mladih, mladinskih delavcev in mladinskih organizacij iz Evropske unije, zlasti z državami vzhodne Evrope (Belorusija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Rusija) v prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine1. Vzhodna razsežnost je pomembna prednostna naloga za poljsko predsedstvo. Sklepi vsebujejo več horizontalnih priporočil v zvezi z mobilnostjo na področju kulture, družbe, politike ali osebnega življenja, ki naj bi izpostavila najučinkovitejše metode za razvoj sodelovanja in večjo kakovost mobilnosti, zlasti na področju neformalnega izobraževanja in prostovoljnih dejavnosti.
Komisarka Androulla Vassiliou je navedla, da se v okviru programa "Mladi v akciji" pripravlja "okno vzhodnega partnerstva", za katerega je v naslednjih dveh letih že namenjenih 31,5 milijona EUR. Obenem bo posodobljen Evropski mladinski portal, ki bo bolj prijazen uporabnikom iz sosednjih držav.
2012
Sklepi Sveta o spodbujanju in ustvarjanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih
Brezposelnost mladih je v številnih državah članicah dosegla rekordno raven, osip je še vedno resen problem, opazna pa je tudi nizka raven participacije in zastopanosti mladih v demokratičnem procesu in družbah, v katerih živijo. Svet je sprejel sklepe o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih. Na podlagi sklepov se vzpostavi tematska skupina, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki iz držav članic in Komisija in namen katere je izmenjava najboljših praks o tem, kako spodbujati ustvarjalnost in inovativno sposobnost mladih, da pri iskanju zaposlitve koristijo kompetence in spretnosti, pridobljene pri neformalnem in priložnostnem izobraževanju in učenju. V sklepih so države članice pozvane, naj kar najbolje uporabijo program "Mladi v akciji" ter - brez poseganja v tekoča pogajanja - druge obstoječe in prihodnje programe in sklade EU, vključno z Evropskim socialnim skladom. Visoka nezaposlenost mladih v EU je spodbudila k pripravi skupnih zavez za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih v EU. Prav kreativnost in inovativnost sta tisti, ki naj bi v prihodnje znatno pripomogli k lažjemu izhodu iz krize.
Resolucija o pregledu strukturiranega dialoga z mladimi o sodelovanju mladih v demokratičnem življenju Evropefileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Knjiznica_PDF/Strukturirani_dialog_2012_-resolucija.pdf
S sprejemom resolucije se zaključuje drugi cikel strukturiranega dialoga, ki so ga vodile Poljska, Danska in Ciper. Izkazalo se je, da je SD izjemno uspešno orodje za doseganje mladih in delo z njimi. Resolucija ocenjuje dosežke cikla in opredeljuje prednostne naloge naslednjega cikla, ki ga bodo nadaljevale Irska, Litva in Grčija.
Svet je sprejel skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010 - 2018). Poročilo EU o mladih, ki se nanaša na celotno EU za sodelovanje na mladinskem področju, vključno z oceno izvajanja strukturiranega dialoga z mladimi, je bilo pripravljeno na podlagi poročil držav članic. Poleg pregleda zadnjega cikla (2012 - 2013) poročilo predlaga tudi priporočila in prednostna področja za izvajanje mladinske strategije v naslednjem triletnem ciklu. Priporočila spodbujajo medsektorski pristop na vseh ravneh pri izvajanju okvira mladinske politike ter v ospredje postavlja aktivnosti za podporo zmanjšanja brezposelnosti mladih. To pomeni, da poročilo daje večji poudarek na spodbujanju socialne vključenosti, pa tudi na zdravje in dobro počutje, kar omogoča mladim več možnosti za aktivno sodelovanje v družbi. Poleg tega poročilo predlaga še, da je možno izzive, s katerimi se soočajo mladi bolje obravnavati s podporo ključnih pobud EU, kot je strategija Evropa 2020.
Sklepi o participaciji in socialni vključenosti mladih s poudarkom na tistih s priseljenskim ozadjem
Sklepi, ki jih je Svet potrdil, se osredotočajo na socialno vključenost mladih s poudarkom na mladih s priseljenskim ozadjem, ki so jih negativne posledice krize še posebej prizadele. Sklepi poudarjajo, da ima neformalno in priložnostno učenje pomembno vlogo kot
instrument za podporo socialne in gospodarske vključenosti mladih z manj priložnostmi,
zlasti tistih s priseljenskim ozadjem. Pri delu z mladimi so še posebej pomembni mladinski delavci in samo mladinsko delo. Vse več raziskav kaže, da se mladi z migrantskim ozadjem še naprej soočajo z velikimi težavami pri izobraževanju, na trgu dela in v prehodu iz izobraževanja na trg dela, kljub temu, da gre že za drugo generacijo migrantov. Uspešno vključevanje migrantov je velik problem v številnih državah članicah.
EVROPSKO SODELOVANJE NA PODROČJU MLADINE V OBDOBJU 2001-2009
2002
Bela knjiga Evropske komisije Nova spodbuda za evropsko mladino, EU 2001; slovenska izdaja MŠZŠ Urad za mladino, 2002
Glavni namen Bele knjige je dati Evropski uniji nov okvir za sodelovanje na področju mladine. Gre za strateški korak, saj so vprašanja in potrebe mladih postale del evropskih politik. Okvir sodelovanja je zajel štiri klasična področja mladinske politike: participacija mladih v družbenem in političnem življenju, informiranje mladih z namenom aktivnega državljanstva in vključevanja v družbeno in politično življenje, prostovoljne aktivnosti kot pristop k vključevanju mladih v mldinsko delo ter boljše poznavanje mladih.
2005
Evropski pakt za mlade
Drugi strateški korak evropskega sodelovanja na področju mladine predstavlja Evropski mladinski pakt, ki so ga predlagala štiri države članice EU, 2005 pa ga je potrdil tudi Evropski svet. Pakt pomeni premik iz klasičnih področij mladinske politike kot jih definira Bela knjiga v horizontalno mladinski politiko, saj govori o nujnosti ukrepov za zaposlovanje mladih, usposabljanju in izobraževanju mladih (za potrebe zaposlovanja) ter o nujnosti ukrepov za lajšanje ali preprečevanje konfliktnih situacij med obveznostmi dela in družinskega življenja. Pozornost se je vse bolj osredotočala na vse močnejšo predpostavko, da je mladinsko delo dodaten prostor usposabljanja in razvoja kompetenc mladih za njihovo integracijo v ekonomsko in politično življenje družbe.
2006
Podlage za skupno delovanje na tem področju so bile dane v Beli knjigi o novih spodbudah za mladino (2001), obstajajo pa tudi v Evropskem paktu za mlade in delovnem programu "Izobraževanje in usposabljanje 2010". V sklepnem delu resolucije (vabilu državam članicam in Komisiji) velja poudariti poziv k spodbujanju razvoja mladinskega elementa v okviru instrumenta Europass, instrumenta za identificiranje in prepoznavanje veščin, spretnosti in kompetenc, ki jih mladi pridobivajo z neformalnim in priložnostnim učenjem v mladinskih dejavnostih; poziv javnim zavodom in nevladnim organizacijam k uporabi oziroma prilagoditvi instrumentov za prepoznavanje kompetenc vseh aktivnih na področju mladinskega dela in v mladinskih organizacijah; poziv k prepoznavanju in podpori neformalnega in priložnostnega učenja v okviru dejavnosti mladinskih organizacij in drugih nevladnih organizacij; poziv k spodbujanju uporabe skupnih evropskih načel za identificiranje in potrjevanje neformalnega učenja glede na specifične potrebe mladinskega področja; poziv k spodbujanju raziskovanja in k uporabi informacij Evropskega centra znanja na področju mladinske politike; poziv k spodbujanju inovativnih partnerstev med izvajalci formalnega in neformalnega izobraževanja; in k spodbujanju dostopa do Europass in podobnih instrumentov.
Dokument sloni na Sporočilu Komisije o uresničevanju skupnih ciljev za informiranje in participacijo mladih, ki je nastalo na podlagi analize nacionalnih poročil o izvajanju teh prvih dveh prioritet po "Beli knjigi o novih spodbudah za mlade" (2001). Dogovori v okviru resolucije določajo mladinsko agendo naslednjih treh let, vključno s programi predsedovanj EU, ki bodo tesno vezani na predvideno tematsko, geografsko in časovno strukturiranost dialoga z mladimi. Resolucija nakazuje še vrsto drugih smeri delovanja, kot so izboljšanje usklajenosti med posameznimi mladinskimi dogodki; spodbujanje vzajemnega učenja; oblikovanje delovne skupine za preučevanje možnih načinov spremljanja učinkov izvajanja skupnih ciljev na področju mladine; iskanje sinergij z aktivnostmi na področju izobraževanja; posvečanje posebne pozornosti mladim z manj možnostmi in iskanje poti tudi do neorganiziranih mladih.
2007
Resolucija o ustvarjanju enakih možnosti za vse mlade - polna participacija v družbi
Resolucija nagovarja države članice in Komisijo da izvedejo ukrepe, s katerimi bi izboljšali vključenost mladih v družbo, kot so izvajanje strukturiranega dialoga, podpiranje fleksivarnosti (flexicurity), boj proti diskriminaciji, odstranjevanje strukturnih ovir, povečevanje priložnosti za neformalno in priložnostno učenje, posvečanje pozornosti mladim z manj možnostmi, razvijanje regionalnih strategij za nadaljnje izvajanje Evropskega pakta za mlade, medsektorsko povezovanje (mladinska politika s politikami za izobraževanje, gospodarstvo, zaposlovanje, družino, socialo, zdravstvo, kulturo, regionalno načrtovanje) itd.
Resolucija o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih
Resolucija pomeni prispevek k nadaljnjemu razvoju prostovoljnih dejavnosti na evropski ravni ter omogoča nadaljnjo razpravo o možnih instrumentih in ciljih. Poudarja pomen prostovoljnih dejavnosti za doseganje ciljev Lizbonske strategije, vzpodbujanje kompetenc in podjetniškega duha.
Sklepi so odziv Sveta na Sporočilo Komisije s septembra 2007, kjer se poudari, da je za razvoj mladinske politike bistvenega pomena vsestranski, med-sektorski pristop. Komisija si tu prizadeva za vključenost (socialno in poklicno) vseh in vsakega mladega človeka. Pomembno je izvajati Evropski mladinski pakt in upoštevati prožno varnost (fleksibilnost trga in varnost dela). Poudarja se tudi potreba po okrepljenem sodelovanju z mladinskimi organizacijami in preko tega ustvarjanje njihove odgovornosti.
2008
Resolucija opozarja na resnost razmer, v katerih se mladi z manj priložnostmi znajdejo v precejšnem številu evropskih držav, in izpostavlja ključni pomen njihove aktivne participacije v zaposlovanju, izobraževanju in družbi za splošno povezanost družbe. Države članice naj pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije in Evropskega pakta za mlade to vprašanje obravnavajo kot eno od glavnih prednostnih nalog. Države članice se spodbuja, da razvijejo trajnostne strategije in programe, ki bodo pomagali ustvariti pogoje za udeleženost in vključenost mladih z manj priložnostmi v družbi.
Resolucija o zdravju in dobrem počutju mladih
Resolucija poziva k večji pozornosti do zdravja mladih v Evropi, ki zbuja zaskrbljenost predvsem na področjih, kot so prehranjevanje, gibanje, zloraba alkohola in druge zasvojenosti, spolno in mentalno zdravje. Resolucija vabi k izboljševanju kakovosti okolij, v katerih mladi živijo, delajo in se učijo; k pomoči mladim pri prevzemanju odgovornosti za svoje lastno zdravje; k boljšemu poznavanju različnih vidikov, povezanih z zdravjem mladih; in k postopnem vključevanju podatkov o zdravju v triletna poročila Komisije o položaju mladih ljudi.
Priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropi
Priporočilo vsebuje niz (12) usmeritev za spodbujanje prostovoljnih dejavnosti mladih preko nacionalnih meja. Gre za dejavnosti, ki so odprte vsem mladim in ki potekajo neko trajnejše obdobje v jasno določenih okvirih, na prostovoljni osnovi in v družbeno dobro, izven države bivanja, brez plačila ali z nekim simbolnim plačilom in/ali kritjem stroškov. Države članice vabi k izboljševanju pogojev sodelovanja med organizatorji prostovoljnih dejavnosti.
2009
Resolucija o prenovljenem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine (2010-2018)
Ministri so s sprejemom Resolucije sklenili proces priprave evropskega sodelovanja na področju mladine po letu 2010 (obdobje 2010-2018). Dogovorili so se o dveh splošnih ciljih: ustvarjanju več in enakih priložnostih za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela; in spodbujanju aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti za vse mlade ljudi; ter o osmih področjih delovanja: izobraževanje in usposabljanje; zaposlovanje in podjetništvo; zdravje in blaginja; participacija; prostovoljne dejavnosti; socialna vključenost; mladi in Svet; ustvarjalnost in kultura; uveljavili novi t.i. dualni pristop: z razvijanjem in spodbujanjem (i) pobud, posebnih za področje mladine, in (ii) med-sektorskih pobud na drugih področjih, ki pomembno vplivajo na življenje mladih ljudi. Skupno delovanje za mlade bo temeljilo na načelih: spodbujanja enakopravnosti med spoloma in boja proti vsem oblikam diskriminacije; upoštevanja razlik med mladimi; posvečanja posebne pozornosti mladim z manj priložnostmi; in načelu kontinuiranega strukturiranega dialoga z mladimi. Devetletno obdobje okvira 2010-2018 bo razdeljeno na tri triletne cikle, časovno in vsebinsko skladne s programi predsedovanj v triih. Prioritete posameznih triletnih obdobij bo sprejemal Svet, na osnovi skupnih poročil Sveta in Komisije. Zelo pomembno mesto bo imelo ustvarjanje znanja in vodenje na podatkih temelječih mladinskih politik, učenje v parih, mladinsko delo, koriščenje programov in sredstev EU, vključno s tistimi na področjih zunanjih odnosov in razvojnega sodelovanja. S posebno določbo o prožnosti so dopustili možnost kasnejšega prilagajanja okvira, še posebej glede na odločitve v povezavi s post-lizbonsko strategijo. Ministri so z Resolucijo potrdili tudi 'mladinsko sporočilo o Evropskem mladinskem paktu', ki predstavlja mladinski prispevek k razpravam o lizbonski strategiji post-2010.
Nacionalna poročila vseh držav članic EU, ki sodelujejo na področju mladine najdete na spletni strani Evropske komisije.
STRUKTURIRANI DIALOG
Strukturirani dialog je inštrument, s katerim se mladi aktivno vključujejo v politične debate in dialog v povezavi z evropskimi temami v Evropski uniji. Na evropski ravni dialog poteka med Evropsko komisijo, državami članicami, nacionalnimi mladinskimi sveti in Evropskim mladinskim forumom.
Dialog poteka na evropskih mladinskih konferencah, ki jih pripravijo predsedujoče države in v okviru evropskih mladinskih tednov, ki jih pripravlja Evropska komisija.
V Sloveniji strukturirani dialog izvaja Mladinski svet Slovenije - povezava.
Več informacij o strukturiranem dialogu najdete tudi na spletni strani Eurodesk Slovenija.
Svet Evrope
Najpomembnejši dokumenti Sveta Evrope na področju mladinske politike
Agenda 2020: Načrt za prihodnost mladinske politike (2008)
Na osmi Konferenci evropskih ministrov na področju mladine, ki je 11. oktobra potekala v Kijevu, so sodelovali ministri in pomembni politični odločevalci iz 49 držav podpisnic Evropske kulturne konvencije. Dogovorili so se za načrt aktivnosti Sveta Evrope na področju mladine v naslednjem desetletju.
V deklaraciji Agenda 2020 je opisano, kaj mora mladinska politika storiti sedaj in v naslednjem desetletju na treh glavnih področjih: človekove pravice in demokracija, kulturna raznolikost in medkulturni dialog ter vključevanje mladih v družbo.
Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope in Svetovalni odbora Sveta Evrope za mladinska vprašanja sta leta 2003 sprejela predloge sprememb Evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje. Dejavno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni in regionalni ravni je ključnega pomena, če hočemo zgraditi bolj demokratično, vključujočo in uspešno družbo. Sodelovanje v demokratičnem življenju skupnosti je več kot le udeležba (aktivna ali pasivna) na volitvah, čeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udeležbe v družbi in aktivnega državljanstva je, da imaš možnost, prostor in podporo, da lahko sodeluješ pri odločanju in vplivaš na odločitve ter se vključuješ v različne dejavnosti in s tem prispevaš h graditvi boljše družbe.
Vključevanje mladih v lokalno in regionalno življenje mora biti del celovite politike udeležbe državljanov v javnem življenju, kot je že zapisano v Priporočilu Odbora ministrov državam članicam o udeležbi državljanov v lokalnem javnem življenju, Priporočilo (2001) 19.