Skoči na vsebino

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

   

Kakšne so pristojnosti Urada RS za mladino?

  

Urad Republike Slovenije za mladino (URSM) je nacionalna avtoriteta na področju mladinskega dela, pristojna za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na državni ravni. Ustanovljen je bil leta 1991 in deluje kot organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vendar pri oblikovanju mladinske politike ohranja relativno avtonomen položaj. Delo in naloge URSM so opredeljene v Zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), ki uradu nalaga vlogo glavnega usklajevalca ukrepov na državni ravni, ki se tičejo položaja mladih v Sloveniji, poleg tega pa je med prioritetami tudi skrb za razvoj mladinskega dela ter koordinacija aktivnosti celotne vlade na področju politik do mladih. URSM spremlja tudi učinke ukrepov, ki so namenjeni mladim ter zagotavlja čim večjo vključenost potreb in interesov mladih pri oblikovanju politik. Med drugimi deli in nalogami urada je tudi zagotavljanje finančne podpore mladinskim programom in programom za mlade, spremljanje položaja mladih in spodbujanje raziskovalnega dela na področju mladine. URSM aktivno sodeluje v pristojnih organih Evropske unije, Sveta Evrope in drugih mednarodnih povezavah, ki se nanašajo na mladino, in na ta način zagotavlja, da razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji poteka skladno s prednostnimi cilji mladinske politike na evropski ravni.

  

Mladinska politika v Republiki Sloveniji je ena najbolj spreminjajočih se, kompleksnih in za prihodnji razvoj odločujočih politik, zato URSM še posebej v luči velikih in stalnih družbenih sprememb ustvarja ustrezne platforme za argumentacijo potrebnih ukrepov znotraj sektorskih politik, še posebej na področjih, kjer je prihaja do vedno novih fenomenov, kot so zaposlovanje, nove oblike zasvojenosti, socialna izključenost ipd. URSM posebno pozornost posveča tudi krepitvi organiziranega in strateško vodenega strukturiranega dialoga z mladimi in skrbi za razvoj procesa poznavanja mladine.

 


Kako do statusa mladinske organizacije v mladinskem sektorju Slovenije?

  
Status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je nujen pogoj za kandidiranje na Javnem pozivu o sofinanciranju mladinskega dela, ki ga vsako leto razpisuje Urad RS za mladino ter ta status tudi podeljuje na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju ter v skladu z zakonom o Splošnem upravnem postopku.
Vse organizacije, ki želijo pridobiti status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju, morajo oddati vlogo preko aplikacije na povezavi Evidenca organizacij s statusom v javnem interesu (posodobljeno 4. 2. 2015) in priporočeno po pošti na naslov Urad RS za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana.
- Koraki do statusa:
Pred samo prijavo za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju si preberite Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, kjer si boste skozi definicije odgovorili na marsikatero vprašanje. Prav tako si preberite in preučite evropske dokumente s področja mladine, kot sta Strategija EU za mlade in Strategija Evropa 2020. Koristne informacije pa boste zasledili tudi v vodniku po programu Erasmus +. Poleg tega pripravite tudi analizo okolja in potreb za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju.


1. korak – registracija in izpolnitev prijave v aplikaciji Javni interes
2. korak – pri izpolnjevanju prijavnice se je treba osredotočiti na delo prijaviteljev oz mladinskih organizacij s področja mladinskega dela in izpostaviti prednosti v okolju in pred ostalimi organizacijami. Natančno je treba opredeliti, kakšen je namen in kateri so cilji organizacije na področju mladih.
3. korak – preučite temeljne akte in dokumente mladinske organizacije, ki morajo biti skladni s slovensko zakonodajo.


Kako na uradu spremljamo razvoj mladinskega sektorja na lokalnem nivoju?

 

Na Uradu RS za mladino aktivno spremljamo problematiko delovanja mladinskih organizacij v celotni Republiki Sloveniji, odzivamo pa se tudi na občasne negativne pojave, do katerih prihaja na področju podpore mladinskemu delu in mladinski politiki na lokalni ravni, še posebej z ozirom na številne težave, s katerimi se soočajo mladi v Sloveniji. Razumemo stališče lokalnih skupnosti in njihovo lokalno specifiko, vendar kljub temu opažamo, da v določenih primerih ne gre vedno le za problem pomanjkanja sredstev, ampak gre za pojav, ki ga je potrebno presojati od primera do primera in pri tem upoštevati različne kriterije, eden pomembnejših je tudi ocena delovanja določenih mladinskih organizacij v preteklosti, njihova učinkovitost, dosežki itd. Na Uradu za mladino smo bili in bomo vedno pripravljeni (četudi nismo pristojni za reševanje problematike znotraj lokalnih skupnosti, saj  leta 2010 sprejeti Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju končno tudi na formalni ravni opredelil v evropskem prostoru splošno sprejet princip, po katerem so za razvoj mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni pristojne in odgovorne lokalne skupnost)  reagirati in nuditi strokovno pomoči pri razvoju mladinske politike v občini, če jo ta potrebuje in se obrne na nas. V splošnem na uradu zastopamo stališče, da imajo mladi in organizacije na račun svojega udejstvovanja posebno dodano vrednost za družbo, in jih je treba zato kot takšne tudi obravnavati.

  

Kakšna je vloga urada pri spodbujanju ustanavljanja mladinskih centrov v smislu, da so le-ti enakovredno prisotni v statističnih regijah?

  

Urad RS za mladino je poleg deležnikov v lokalnem okolju eden pomembni dejavnikov  pri ustanavljanju in razvoju mladinskih centrov v Sloveniji, saj preko instrumenta financiranja t.j. vsakoletnih Javnih pozivov v velikem deležu prispeva k obstoju in delovanju mladinskih centrov. Sodelovanje na nacionalnem nivoju je uokvirjeno znotraj že zastavljene politike delovanja, saj ima Urad RS za mladino igra na tem področju tudi razvojno in povezovalno vlogo (organiziranje posvetov in seminarjev ter drugih vrst srečanj s predstavniki obstoječih in načrtovanih centrov ter jih seznanjanje s primeri dobrih praks).  Ob tem je potrebno omeniti tudi sredstva Evropskega regionalnega socialnega sklada za razvoj (ERDF), ki je tudi pomembno vplival k razvoju mladinskega sektorja na lokalnem nivoju, kar deset mladinskih centrov je vzpostavilo v okvir svojega delovanja tudi prenočišča za mlade. Urad RS za mladino je v zadnjih letih delovanja pripravil tudi številne temeljne dokumente, ki prav tako določajo smernice delovanja mladinskim centrom, tako ZJIMS kot Resolucijo o Nacionalnem programu za mladino, le te pa lahko služijo tudi kot opora lokalnim skupnostim pri vzpostavljanju mladinskih centrov.

 

Z vzpostavitvijo nacionalne mreže mladinskih centrov – Mladinske mreže MaMa se je prvotna vloga deloma prenesla tudi na samo organiziranost nacionalne mreže. Pobude o ustanovitvah mladinskih centrov pa se praviloma »rojevajo« v lokalnih okoljih, zato je v času do ustanovitve in nadaljnjega razvoja centra velikega pomena predvsem podpora lokalnega okolja, v prvi vrsti je to naklonjenost  župana ter drugih občinskih strokovnih služb, ali posameznih svetnikov iz občinskega okolja, ki so v koordinaciji in komunikaciji z mladimi predstavniki. To so ključni sogovorniki, ki vplivajo in soodločajo pri nastanku in razvoju mladinskih centrov, pri čemer ne gre le za dodatno zagotavljanje finančnih virov, ampak tudi siceršnjo vpetost MCjev v socialno okolje.

  

Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) določa uresničevanje javnega interesa na lokalni ravni v 27. členu (pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti).


Ali je ustanovitev mladinskega centra zgolj stvar odločitev na lokalni ravni (občina)?

  

Stanje mladinskih centrov glede na statistične regije je potrebno opazovati ne samo skozi sedanje stanje, ampak tudi primerjalno gledano skozi pretekla obdobja. Tako vidimo, da so mladinski centri prisotni tudi v manjših mestih in naseljih, vendar pa je pojavnost mladinskih centrov ves čas pogostejša v večjih mestih oziroma občinah, kar je tudi logično.  Koncentracija mladinskih centrov in njihov razvoj po regijah je v veliki meri odvisen od lokalnih pobud, ne pa toliko od Urada RS za mladino samega, ki ne more regulirati t.i. samoniklih pojavov, lahko pa jim svetuje in pomaga pri njihovem nastajanju in razvijanju. Dejstvo pa je, da običajno razvoj mladinskih centrov zavirajo pojavi odseljevanja mladih v mesta, kjer nadaljujejo izobraževalni proces in se pogosto ne vračajo nazaj v rojstni kraj. Centri so bili vedno geografsko gledano precej neenakomerno razporejeni. V splošnem lahko rečemo, da imamo v Sloveniji v različnih časovnih obdobjih v določenih predelih visoko koncentracijo mladinskih centrov, v drugih predelih pa mladinskih centrov skorajda  ni oz so v nastajanju in razvijanju.

  

Urad RS za mladino ne sprejema odločitev o ustanavljanju organizacij v mladinskem sektorju, zahteva pa izpolnjevanje določenih pogojev za prijavo na javni poziv za sofinanciranje programov mladinskega dela v letu 2015, katerega namen in cilj je sofinanciranje programov mladinskega dela, ki jih izvajajo organizacije v mladinskem sektorju, ki imajo status organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju in javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju, ter ki ustrezajo ciljem in predmetu tega javnega poziva.

  

 

Kakšno je stališče urada do mladih prostovoljcev?

  
Urad izpostavlja  prostovoljno delo mladih kot pomemben del participacije mladih, ki jim poleg pridobivanja izkušenj in socializacije omogoča tudi aktivno soudeležbo pri odločanju, saj lahko na ta način dosegajo tudi vplivanje na dogajanje v družbi. Poleg tega prostovoljstvo pomembno vpliva tudi na občutek pripadnosti skupnosti ter na udejanjanje zadev v skupno dobro, s čemer lahko vsak mlad posameznik prispeva k razvoju širše skupnosti, pogosto pa gre tudi za razne vrste pomoči pri naravnih nesrečah. S prostovoljnim delom se mladim razvija občutek za solidarnost do ljudi v stiski in strpnost do vseh oblik drugačnosti. Urad RS za mladino že vrsto let aktivno podpira vse mladinske organizacije, ki mladim pomagajo, da lahko preko prostovoljnega dela izrazijo pridobljena znanja in izkušnje in jih v svoji profesionalni dobi predstavijo delodajalcem kot neko dodano vrednost.

  

Prostovoljstvo je lahko tudi odlična priložnost za učenje mladih v več pogledih, predstavlja pa tudi metodo razvijanja aktivnega državljanstva. Prostovoljstvo pa mora imeti jasno začrtane meje, prva je, da vsak prostovoljec dela zares prostovoljno ter na podlagi lastne odločitve in se za njo ne skriva prisila ali pogojenost za nekaj tretjega. Prostovoljec tudi ne sme nadomeščati delovne sile, prav tako prostovoljstvo ne sme biti pogoj za pridobivanje izobrazbe, zaposlitve, itd.  Prostovoljstvo mora imeti  jasno definirano učno izkušnjo in urejeno podporo mentorja za sodelujočega mladega. In, prostovoljstvo za mladega mora biti časovno omejeno oziroma, morajo biti vsi pogoji dela za mladega jasno predstavljeni in določeni v naprej.


Kakšna so načela spletnega informiranja za mlade?

 

Na 20. generalni skupščini Evropske agencije za informiranje in svetovanje mladim (ERYICA) v Roterdamu na Nizozemskem so decembra leta 2009 sprejeli načela spletnega informiranja za  mlade, ki veljajo še danes ter jih uveljavljamo tudi v mladinskem sektorju Slovenije. Internet je vpliven vir informacij in kot komunikacijsko sredstvo močno vpet v socialno okolje mladih. Posredovanje splošnih informacij in svetovanje preko spleta dopolnjujeta že obstoječo dejavnost informiranja mladih.
  

Poleg vloge, ki jo ima mladinsko informiranje – pomagati mladim poiskati zanesljive informacije in sprejemati lastne odločitve, ponuja mladinsko spletno informiranje podporo mladim, da izkoristijo prednosti interneta ter zmanjšajo morebitna tveganja. Spletno informiranje mladih je sestavni del mladinskega informiranja in mora ustrezati vsem načelom Evropske listine o informiranju mladih. Ker ima spletno informiranje mladih nekatere posebnosti, je potrebno pri delu upoštevati dodatne smernice.

  

Kakšen je namen portala mlad.si, katerega ustanovitelj je Urad za mladino?

  

Urad RS za mladino je v obdobju 2009-2010 razvil spletni portal www.mlad.si, z namenom vzpostavitve celovitega in trajnostnega sistema za informiranje javnosti v mladinskem sektorju in izven. Mladinski sektor je kazal že v tistem obdobju znake ponovnega vzpona in intenzivnejšega razvoja, saj je v letu 2010 sprejeti Zakon o uresničevanju javnega interesa v mladinskem sektorju dodal nov zagon, aktivnosti na področju informiranja so povečale tudi številne mladinske organizacije. Urad RS za mladino je z lastno zasnovo portala in sprejetim konceptom informiranja, aktivnosti informiranja v začetni fazi načrtoval v okviru dela in nalog Urada. 

     

Na Uradu RS za mladino smo meseca maja zaključili z dolgo časa načrtovanim projektom prenove portala mlad.si, ki je osrednji portal za mladinski sektor Slovenije. S prenovo na Uradu RS za mladino sledimo smernicam na področju informiranja mladih v Sloveniji, ki pripomorejo k boljšemu in hitrejšemu razvoju mladinskega sektorja Slovenije, hkrati pa želimo s tehnično posodobljenim, likovno privlačnim in vsebinsko bogatejšim  portalom  mladim in vsem, ki se ukvarjajo z mladinskim delom, omogočiti boljše komunikacijske povezave, večjo dostopnost do informacij in dvig motiviranosti za sodelovanje pri ključnih projektih mladinskega sektorja. Prizadevamo si, da bi prenovljeni portal mlad.si prispeval tudi k večji participaciji mladih pri temeljnih vprašanjih za mlade, kar je tudi eden glavnih pogojev za njihovo osamosvojitev. Poleg tega stremimo tudi k večji povezanosti znotraj sektorja na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju.

 
Portal danes ureja preko pogodbe z URSM Mreža MaMa, ki v sodelovanju z več kot sto pogodbenimi sodelavkami zbira in objavlja prispevke o dogodkih iz vse Slovenije iz področja mladinskega sektorja.
 
Čemu so namenjeni vsakoletni posveti o mladinskem sektorju?

  

Mladinski svet Slovenije vsako leto organizira Posvet o mladinskem sektorju, ki se ga med drugimi udeležijo oz so povabljeni vsi predstavniki nacionalnih mladinskih organizacij, zavodov in društev iz celotne Slovenije, praviloma pa se ga udeležuje tudi pristojni minister  za znanost, izobraževanje in šport ter direktor vladnega Urada za mladino. Udeleženci na posvetu pregledajo stanje v mladinskem sektorju ter določijo smernice za naprej, pogosto pripravijo tudi Resolucijo kot dokument, ki določa prioritete dela za v naprej ter načrte pri oblikovanju mladinskih politik, ki bodo omogočala rast in razvoj mladinskega polja v prihodnje.

  

 

Kakšno je stališče urada do volilne pravice mladih, zagotovljene po Ustavi RS in njeno morebitno znižanje?

  

 

Na Uradu RS za mladino že več let spremljamo polemike o znižanju starostne meje za volitve. Podobna pobuda je bila že dana kot eno od priporočil Sveta Evrope, saj naj bi bili mladi v najpomembnejših razpravah vedno bolj potisnjeni ob rob. V Sloveniji so imele vlade od osamosvojitve do danes različen pristop do problemov mladinske populacije. Šele zadnja leta postajajo mladi ena izmed ključnih prednostnih nalog dela vlad, vendar doslej pobuda o nižanju starostne meje še ni dosegla širokega političnega konsenza, ki je nujno potreben za spremembo volilne pravice, saj je le-ta imanentno politično vprašanje. Na uradu menimo, da je aktivna participacija mladih v družbi in njihova udeležba pri odločanju nujna, vprašanje pa je, če je volilna pravica edina in ustrezna pot za doseganje tega cilja. Drži tudi, da naša družba potrebuje nove generacije odgovornih državljanov, ki bodo kmalu zasedli pomembne položaje in tako tvorno vplivali na razvoj in prihodnost naše družbe. V prvi vrsti pa je pri tem vprašanju potrebno upoštevati strokovna mnenja, ki pa so si med seboj zelo nasprotujoča - od takšnih, ki so tej odločitvi v prid, do izrazito nasprotujočih, ki menijo, da bi takšna odločitev omogočala lažje manipuliranje z mladimi in vplivanje na njihovo mnenje z namenom doseganja nekaterih drugih političnih ciljev. Ta pobuda odpira vrsto vprašanj, tudi takšne, ki zadevajo pravice otrok in mladostnikov. 

  

 

Katere konkretne aktivnosti v Sloveniji lahko opredelimo kot mladinsko delo?

 

V Sloveniji smo leta 2010 sprejeli Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, tako imenovani ZJIMS. 3. člen omenjenega zakona določa, da je mladinsko delo »organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti«.

 

S sprejetjem tega zakona so različne in do tedaj razpršene dejavnosti za mlade prvič v zgodovini dobile skupen pravno formalni okvir za svoje delovanje. Poleg tega je zakon postavil red med različnimi vrstami dejavnosti, od skavtskih organizacij in političnih podmladkov, do dejavnosti mladinskih centrov, mednarodnih mladinskih izmenjav in vrsto drugih sorodnih organizacij, ki so obstajale znotraj različnih področji, od cerkve in politične propagande, do socialnega dela ali športa, in so tako tudi uradno dobile svoj legitimni in skupen  avtonomni prostor za delovanje.

 

Temeljna značilnost mladinskega dela je, da mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k razvoju skupnosti, kar ustvari mladinsko delo za edinstveno in drugačno od ostalih. Mladi ostanejo enakopravni partnerji tudi v procesu dela in socializacije, hkrati pa na ta način pridobivajo tudi pomembne izkušnje za nadaljnje delo. Mladinsko delo se dogaja in izvaja v vrstniških skupinah, ki mladim dajejo nekaj več od družine in šolskega sistema, soočajo se z novimi vrednotami in novimi praksami, ki jih v šoli in družini ne morejo spoznati na tak način.

  

 

Kako naj bi potekalo enotno beleženje opravljenega mladinskega dela? Kakšno vlogo bo pri tem igrala nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca? Kako daleč ste pri pridobivanju te kvalifikacije?

 

Dejstvo je, da se trenutno soočamo z zelo razpršenimi, neenotnimi in z javnimi politikami relativno nepovezanimi aktivnostmi na tem področju. V mladinskem sektorju je vzpostavljenih nekaj odličnih praks (Nefiks, Moje izkušnje, TaPas, MEPI, Mladinska značka v ovkiru TiPovej itd.), ki se bolj ali manj tesno navezujejo na vzpostavljene evropske platforme (Europass, Youthpass). Večino izmed njih je nastalo ob aktivni pomoči Urada RS za mladino. V naslednjem koraku želimo posamezne aktivnosti usmeriti v skupno platformo, teh ter hkrati doseči večjo navezanost na formalni sistem izobraževanja ter skladno s prioritetami OP za izvajanje evropske kohezijske politike umestiti v kontekst boljše zaposljivosti mladih preko ustvarjanja ustreznih portofiljev mladih. Delovna skupina za proučitev ukrepa vzpostavitve platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj je prepoznala potrebo po poenotenju različnih orodij v mladinskem sektorju ter predlaga vzpostavitev nacionalne platforme za beleženje neformalno pridobljenih znanj in izkušenj v mladinskem sektorju, ki bi združevala obstoječe sisteme beleženja in je koristna za mlade. Predvideni instrument je trenutno v fazi razvijanja in dogovarjanja z drugimi deležniki (MIZŠ, MDDSZ).

 

 

»Mladinski delavec« je oblika priznavanja učinkov neformalnega učenja. Pobuda za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je bila v juliju 2014 oddana na Center RS za poklicno izobraževanje, ki nudi tehnično administrativno pomoč področnim odborom za poklicne standarde, ki odločajo o utemeljenosti pobud za nacionalne poklicne kvalifikacije.Področni odbor za poklicne standarde je pobudo podprl 5. Marca 2015. Center RS za poklicno izobraževanje je nato imenoval delovno skupino za pripravo poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti, sestavljeno iz različnih predstavnikov organizacij v mladinskem sektorju (npr. Mladinskega sveta Slovenije, Sindikata Mladi plus, Socialne akademije, Zveze tabornikov Slovenije, Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, nacionalne agencije za program E+ za del mladina, Mladinske mreže MaMa). Delovna skupina je ob sodelovanju strokovnih sodelavcev Centra RS za poklicno izobraževanje pripravila predlog poklicnega standarda in kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti. Področni odbor za poklicne standarde je predlog obeh obravnaval 7.6.2016 in ju potrdil. Skladno s tem je bil tako predlog posredovan na Strokovni odbor Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. Strokovni odbor za poklicne standarde in Komisija za izobraževalne programe pri Strokovnem svetu Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sta k predlogu podala pozitivno mnenje. Predlog poklicnega standarda (zaradi pravil Strokovnega Sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje se ne obravnava obeh predlog skupaj, ampak se najprej obravnava poklicni standard) je bil tako obravnavan na 156. seji, dne 24. 6. 2016. Predlog ni bil potrjen, ampak je bil zaradi pripomb predstavnice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejet sklep, da se opravijo dodatni razgovori glede zahtevnosti nalog. Nacionalna poklicna kvalifikacija za mladinskega delavca bo omogočala, da bo posameznik z javno listino dokazoval, da je usposobljen za opravljanje poklica mladinskega delavca. V katalogu standardov strokovnih znanj in spretnosti za mladinskega delavca bodo določene naloge, dela, spretnosti in kompetence za pridobitev javne listine o usposobljenosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec.

   


Kako potekajo dogovori glede izbirnega predmeta "mladinsko delo"?

 

Pobuda je prenesena na Zavod RS za šolstvo, pričakujemo, da jo bomo v sodelovanju z mladinskim sektorjem pospešeno razvijali tekom tega leta. Vsebinska platforma je bila utemeljena tekom že omenjenega projekta.

 

Na kakšen način urad prispeva k preprečevanju izkoriščanja mladih za neplačano delo?

 

V Uradu RS za mladino že vrsto let (tudi javno) opozarjamo na nesorazmerja, do katerih prihaja na trgu dela po nastopu krize. Vendar pa hkrati svarimo pred nepremišljenimi ukrepi, ki dodatno poslabšujejo prehodnost mladih na trg dela. Absolutno podpiramo politiko Vlade RS v smeri zamejitve izkoriščanja instrumenta pripravništva, vendar opozarjamo, da morajo temu koraku slediti tudi ustrezne sheme za spodbujanje opravljanja pripravništev. Bojimo se namreč fenomena ukinjanja možnosti opravljanja pripravništev, ki pa vodi v drugo skrajnost, to je dobesedno izločitev mladih iz možnosti opravljanja nekaterih poklicev, kjer je opravljeno pripravništvo bodisi formalno obvezen bodisi praktično nepogrešljiv pogoj.

   

Zakaj se iz razpisa urada financirajo tudi podmladki političnih strank?

 

Prvi argument v prid  tej odločitvi ima zakonsko podlago: »Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve” (3. člen ZJIMS). Torej tudi politične usmeritve. Letni javni poziv je namenjen sofinanciranju programov mladinskega dela, ki so umeščeni v vsaj eno področje mladinskega sektorja ali več, ki so navedena v 4. členu ZJIMS. Pogoji za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu so navedeni v 11. členu ZJIMS. Vsi politični podmladki, ki jim v letošnjem letu sofinanciramo programe, izpolnjujejo navedene pogoje. Če obrnemo vaše vprašanje, lahko trdimo, da bi bilo zakonsko diskriminatorno, če bi programe političnih podmladkov izločili zgolj zaradi njihove “političnosti”. Naj opozorimo, da je znotraj javnega poziva tako ali tako prepovedano sofinanciranje političnih kampanj.


Zakaj na razpisu urada nevladni mladinski centri ne morejo konkurirati javnim zavodom pri doseganju števila točk? Pogosto so namreč v podrejenem položaju pri velikosti prostorov, številu ležišč in številu zaposlenih.

  

Postavljeno vprašanje bi imelo težo, v kolikor bi bilo znotraj javnega poziva vpeto načelo diskriminatornosti glede na pravno obličnost organizacije. Temu seveda ni tako. Ravno obratno. Ta dimenzija pri vrednotenju programa nima nobene teže. Obstaja velika stopnja soglasja, da se je pri vrednotenju prijavljenih programov potrebno izogibati ‘uravnilovki’. To dosegamo z merili. Merila za dodelitev sredstev za opravljanje dejavnosti mladinskega centra (med številnimi drugimi kriteriji) ustrezno nagrajujejo tudi velikost prostorov, nastanitvene zmogljivosti in število redno zaposlenih vodstvenih ali redno zaposlenih usposobljenih programskih delavcev, saj so navedena merila pomembna za izvajanje programov mladinskega dela. Ne trdimo, da so merila popolnoma ustrezna in v medsebojnem ravnotežju in da na tem mestu niso možne izboljšave, ne moremo pa pristati na uveljavitev principov, ki bi odstopali od naslavljanja na ustrezno kvantiteto in kvaliteto programa.

  

 

Kaj je s kolektivno pogodbo na področju mladinskega dela?

 

Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja in kolektivna pogodba socialnega varstva ne velja za mladinski sektor. Pobudniki sklenitve kolektivne pogodbe na področju mladinskega dela morate skladno z Zakonom o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pobudo za sklenitev nasloviti na Vlado Republike Slovenije. Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev in delodajalke in delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev. Na strani delojemalcev sklepa kolektivne pogodbe združenje sindikatov v skladu s svojim statutom ali drugim ustreznim aktom. Ob tem opozarjamo, da Vlada Republike Slovenije sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, ki pridobijo reprezentativnost v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov(Uradni list RS, št. 13/1993).


Komu je namenjen javni poziv Urada RS za mladino?

 

Organizacije, ki želijo kandidirati za sredstva Urada RS za mladino morajo predhodno pridobiti status delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju. S tem izkažejo, da izvajajo mladinsko delo, ki je predmet javnega poziva.

 

Javni poziv pa ni odprt vsem organizacijam, ki imajo status delovanja v javnem interesu, ampak le trem skupinam organizacij:
- mladinskim centrom
- nacionalnim mladinskim organizacijam
- drugim nevladnim organizacijam, ki izvajajo program mladinskega dela na nacionalni ravni

  

Pri mladinskih centrih so dodatni pogoji vezani tudi na ustrezne prostorske kapacitete (najmanj 150 m2), 1.500 ur rednega delovanja v koledarskem letu ter ustrezna notranja organizacijska shema, utemeljena na mladinskem delu. Za druge nevladne organizacije je delovanje na nacionalni ravni opredeljeno kot izvajanje pretežnega dela programa v vsaj šestih statističnih regijah. Na javni poziv se lahko prijavijo tudi javni zavodi, ki delujejo v mladinskem sektorju. Javni zavodi sicer ne potrebujejo pridobitve statusa delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju, vendar za njih veljajo podobni vstopni pogoji kot za druge organizacije (npr. 150 m2 površine, če javni zavod deluje kot mladinski center). Vsak upravičenec lahko kandidira za sredstva sofinanciranja le z eno vlogo. Natančnejši opis predmeta javnega poziva, pogojev za prijavo in meril za ocenjevanje se nahaja v razpisni dokumentaciji Javnega poziva, ki ga Urad RS za mladino objavi predvidoma v oktobru ali novembru za prihodnje leto.


Kaj je predmet javnega poziva Urada RS za mladino?

  

Predmet javnega poziva je mladinsko delo. Obdobje izvajanja je lahko eno leto, lahko pa urad razpiše tudi več-letne pozive. Mladinsko delo je izredno široko opredeljeno, vendar pa je Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju določil nekatera prednostna področja, ki so za mlade še posebej pomembna. Mladinsko delo, ki ga urad sofinancira, mora torej prispevati k razvoju teh področij (avtonomija mladih, neformalno učenje, zaposlovanja, vključevanje mladih z manj priložnostmi, prostovoljstvo, mednarodno povezovanje, zdravje, ustvarjalnost, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev).

  

Pri tem je potrebno poudariti, da ni vsaka aktivnosti na omenjenih področjih že tudi predmet sofinanciranja. Pri vsaki aktivnosti je še vedno pomembno, da gre za mladinsko delo, torej, da so mladi tisti, ki sooblikujejo in/ali izvajajo celoten program. Pri tem pa jim lahko pomagajo izkušenejši sovrstniki, mladinski voditelji ali mladinski delavci. Mladi se za mladinsko delo vedno odločijo prostovoljno, metode, ki se uporabljajo, pa v prvi vrsti spodbujajo predvsem aktivno participacijo mladih, tako pri načrtovanju, izvajanju kot tudi vrednotenju samega programa. Pri vsem tem se mladi učijo, pridobijo kompetence, ki so pomembne za njihov osebni razvoj, včasih pa jim pomagajo tudi pri iskanju zaposlitve. S spodbujanjem kakovosti mladinskega dela urad  zasleduje cilje nacionalnega programa, še posebej pri poglavju Mladi in družba, ki se osredotoča na razvoj mladinskega sektorja.

  

Kako poteka prijava programov na Javni poziv Urada RS za mladino?

    

Svojo namero o objavi javnega poziva in glavne usmeritve urad objavi že septembra ali oktobra za prihodnje leto. Obvestilo se pošlje vsem organizacijam, ki imajo status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in objavi na spletni strani urada. Javni poziv je objavljen v Uradnem listu RS, celotna razpisna dokumentacija pa je na voljo na spletni strani urada.

  

V razpisni dokumentaciji najdete podrobne informacije o predmetu javnega poziva, pogojih za sofinanciranje in merilih, po katerih se razdelijo sredstva. Pri merilih je seveda najpomembnejši program in njegova kakovost, vendar pa tudi uporaba drugih orodij, ki se razvijajo v mladinskem sektorju (npr. orodja za beleženje neformalno pridobljenega znanja, portal mlad.si, program Erasmus+).  Ta orodja so se namreč v preteklosti razvijala zaradi potreb, ki jih je izkazal sam mladinski sektor in so podpora pri razumevanju in razvoju mladinskega dela.

  

Prijava programov poteka preko spletne aplikacije, za katero vsak uporabnik pridobi uporabniško ime in geslo, ki ga uporablja tako pri prijavi kot tudi pri poročanju (le-ta se pridobi že v postopku pridobitve statusa delovanja v javnem interesu). Zaradi uporabe spletne aplikacije, razpisna dokumentacija ne vsebuje obrazcev za prijavo, ampak le informacijo o obrazcu, ki se sicer nahaja v spletni aplikaciji. Obrazci so različni za različne skupine prijaviteljev, katerim je poziv namenjen.

  

Spletna aplikacija se nahaja na portalu mlad.si, povezave na njo pa najdete v sami razpisni dokumentaciji in spletni strani Urada RS za mladino. Aplikacija poleg same prijave omogoča tudi vpogled v programe, ki jih je organizacija izvajala v preteklosti in za to prejela sredstva Urada RS za mladino, zato je lahko tudi dobro orodje za analizo preteklih programov. Pa zaključku dela v spletni aplikaciji, je potrebno vlogo natisniti in poslati priporočeno na urad.

 

Kako Urad RS za mladino spremlja izvajanje programov, ki jih sofinancira?

  

Organizacije, ki pridobijo sredstva urada o izvajanju svojega programa poročajo dvakrat, z vmesnim poročilom, ki ga oddajo predvidoma po preteku prve polovice obdobja in končnim poročilom, ki ga oddajo po preteku programa. V primeru dvo- ali večletnih programov se število vmesnih poročil poveča. Organizacije poročajo o aktivnostih, ki so jih izvajale in učinkih mladinskega dela. Za ustrezno ocenitev učinkov mladinskega dela morajo organizacije izvajati redne evalvacije, tako na ravni posameznika, posamezne aktivnosti kot tudi na ravni celotnega programa. Mladi morajo imeti pri tem ključno vlogo. Organizacije poročajo tudi o porabi finančnih sredstev za celotno vrednost prijavljenega programa. Stroški, ki so upravičeni, se nanašajo izključno na izvedbo sofinanciranega programa. Pri končnem poročilu organizacije tudi predložijo podpisane sezname aktivnih udeležencev oziroma liste prisotnosti.


Evidence aktivnih udeležencev

  

Število aktivnih udeležencev je pomemben indikator za področje mladinskega dela, zato morajo organizacije, ki pridobijo sofinanciranje Urada RS za mladino, voditi evidenco aktivnih udeležencev. Pri tem je najprej potrebno potegniti ločnico med pasivnimi in aktivnimi udeleženci. Na gledališki predstavi, ki jo mladi izvajajo za mlade, so aktivni udeleženci tisti, ki so predstavo pripravili in tisti, ki predstavo izvajajo. Publika na predstavi, četudi so samo mladi, spada v kategorijo pasivnih udeležencev. Aktivni udeleženci so torej načrtovalci, oblikovalci,  organizatorji, izvajalci, proizvajalci ali podobno in ne gledalci, obiskovalci, uporabniki storitev ali proizvodov in podobno.

 

Vodenje evidence aktivnih udeležencev je pogodbena obveznost organizacij, ki pridobijo sredstva urada, na zahtevo urada pa morajo te evidence tudi predložiti (pogosto pri končnem poročilu). Evidence so lahko različne, prilagojene organizaciji in njenim dogodkom, nujno pa morajo vsebovati vsaj ime aktivnosti ali dogodka, datum aktivnosti ali dogodka, imena udeležencev, njihovo starost in podpis.

 

V primeru, da podpisane liste prisotnosti zaradi narave dogodka ni možno predložiti, mora organizacija poskrbeti za alternativna dokazila in obrazložiti zakaj ni možno poskrbeti za liste prisotnosti. Organizacija lahko evidenco vodi tudi s pomočjo spletnih orodij in predloži ustrezne povezave.

  

Vodenje evidence, predvsem pa predložitev podpisanih seznamov udeležencev ni v nasprotju z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, saj smo pri Informacijskem pooblaščencu RS pridobili informacijo, da kot sofinancer lahko zahtevamo podatke od vseh tistih, ki so prejeli sredstva sofinanciranja. Kategorije podatkov (ime, starost, podpis) so najnujnejše in ne gre za prekomerno obdelavo osebnih podatkov.

  

 

Ali nameravate na uradu poenostaviti vlogo za javni poziv? Zakaj moramo v vlogi še enkrat pisati rezultate preteklega leta, če smo že predhodno oddali letno poročilo?

  

Pravne podlage, na katere smo vezani (ZJIMS, ZDU, ZIPro, ZJF, ZUJF itd.)  od Urada RS za mladino zahtevajo določene postopke in standarde, ki so nujno potrebni za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, ne glede na višino dodeljenega zneska. 

     

Ob tem se Urad RS za mladino vsako leto trudi, da bi se administrativno breme za pogodbenike zmanjšalo. Ne samo preko elektronizacije, ki bo, upamo, kmalu vodila k popolnoma brezpapirnem medsebojnem poslovanju, temveč tudi pri izogibanju dodatnim aktivnostim. V letu 2014 smo tako uvedli večje poenotenje kriterijev za ocenjevanje vlog med posameznimi skupinam upravičencev in zmanjšali število kriterijev. Pri oblikovanju kriterijev izhajamo iz ciljev mladinske politike v Slovenije. S kriteriji prav tako zagotavljamo, da mladinsko delo obdrži svojo odprtost in raznolikost, hkrati pa organizacije s skrbnim načrtovanjem vzpostavijo tudi lastne sisteme kakovosti na področju mladinskega dela. Seveda pa se pri tem v bodoče ne bomo mogli izogniti nekaterim dodatnim bremenom. Uvajali jih bomo selektivno in kot do sedaj postopno, pri čemer pa bomo vedno sledili tudi učni dimenziji.