Skoči na vsebino

AKTUALNO

Erasmus+: Mladi v akciji : V Sloveniji na področju mladine od leta 1999 do danes v mednarodne učne aktivnosti vključenih več kot 40.000 mladih

 


Evropski programi na področju mladine se v Sloveniji izvajajo od leta 1999. Od takrat do danes je bilo po podatkih Movita, nacionalne agencije programa ERASMUS+ za področje mladine tako v programih Mladi za Evropo (1999), Mladina (2000-2006), Mladi v akciji (2007-2013) in Erasmus+: Mladi v akciji dodeljenih 24.259.839,07 € evropskih sredstev, s katerimi je bilo podprtih 2.189 projektov na področju mednarodnega mladinskega dela. Gre za projekte mladinskih izmenjav, evropske prostovoljske službe, usposabljanja, študijske obiske, seminarje, srečanja mladih z odločevalci in večje razvojne projekte, namenjene razvoju kakovosti na področju mladinskega dela in mladinske politike, ki predstavljajo pomemben prostor neformalnega učenja v mednarodnem mladinskem delu.

  

Urad RS za mladino kot pristojna nacionalna avtoriteta vsa leta podpira in omogoča nemoteno izvajanje evropskih programov na področju mladine, katerih namen je spodbujanje mladih k aktivni udeležbi in mednarodnemu sodelovanju. Za upravljanje evropskih programov v Sloveniji pa skrbi nacionalna agencija, ki deluje v okviru Zavoda Movit.
   

Ti projekti so tako kar 40.836 mladim in mladinskih delavcem omogočili pridobivanje pomembnih učnih izkušenj v mednarodnem kontekstu, kjer so preko aktivne participacije razvijali svoje kompetence na različnih področjih, vstopali v medkulturni dialog z vrstniki iz drugih držav in med seboj delili izkušnje, dobre prakse in metode ter s tem gradili občutek evropskega državljanstva.

   

Program Erasmus+: Mladi v akciji je namenjen vsem mladim, še posebej pa nagovarja mlade z manj priložnostmi, naj izkoristijo možnosti krepitve svojih kompetenc v neformalnih oblikah mladinskega dela, in omogoča tudi kritje vseh nujnih dodatnih stroškov, povezanih z njihovim vključevanjem v program. Definicija mladih z manj priložnostmi je lahko zelo široka, zagotovo pa se v to skupino umeščajo mladi, ki imajo zaradi (nizke) izobrazbe ali nedokončanega šolanja manj možnosti na trgu delovne sile, ki odraščajo v težjih socialnoekonomskih razmerah ali se zaradi svojih osebnih okoliščin srečujejo z večjimi ovirami pri svoji integraciji v družbo in podobno. V mladinske projekte, sprejete v Sloveniji, je bilo v letih 2014-2016 od vseh mladih kar tretjina, ki se uvrščajo v eno ali več skupin mladih z manj priložnostmi. 

  

Povpraševanje po sredstvih iz programa je izredno visoko, saj so ta sredstva za organizacije, ki delujejo na področju mladine, ključnega pomena za izvajanje mladinskega dela v okviru mednarodnih učnih aktivnosti.

 

Direktor Urada RS za mladino mag. Peter Debeljak na Brdu pri Kranju: »Resolucija je korak v pravi smeri«

Na Brdu pri Kranju je v torek, 4. novembra 2014 v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije potekal Posvet o mladinskem sektorju 2014, ki sta se ga med drugimi udeležila tudi ministrica  za znanost, izobraževanje in šport dr. Stanka Setnikar Cankar in direktor vladnega Urada za mladino mag. Peter Debeljak. Ministrica je v uvodni besedi poudarila, da je veliko število udeležencev »dober znak, da so mladi ambiciozen, motiviran in dobro organiziran sektor ter tako kompetenten partner pri oblikovanju mladinskih politik.«

  

Namen posveta, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki mladinskih organizacij celotnega mladinskega polja, je bil pregled dogajanja v mladinskem sektorju v zadnjem letu ter oblikovanje smernic in priporočil, ki bodo omogočala rast in razvoj mladinskega polja v prihodnje. »Mladinski sektor je nepogrešljiv partner pri celostnem in uspešnem razvoju mladih«, je v pogovoru s predsednico Mladinskega sveta Teo Jarc izpostavila ministrica dr. Setnikar Cankarjeva in dodala, da je skrb za mlade ena od prioritet Vlade RS. Ministrica  je mladim zagotovila, da bo Svet Vlade RS za mladino oblikovan še v tem letu, saj je po njenem mnenju le učinkovito medresorsko sodelovanje ključ za doseganje dobrih rezultatov na področju mladinske politike. Ministrica je še poudarila, da Urad RS za mladino organizacijsko ostaja znotraj Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in tako za mlade tudi v bodoče predstavlja ključni komunikacijski kanal v odnosu do Vlade RS.

  

Na posvetu so se udeleženci dotaknili tudi teme priznavanja neformalnih kompetenc mladih, ki so poleg formalnega znanja v postopkih zaposlovanja vedno bolj v ospredju. Eno od ključnih nalog Urada RS za mladino tako po besedah ministrice predstavlja opredelitev standardov in normativov za določitev oblik neformalnega učenja in njihovo umestitev v Nacionalno ogrodje kvalifikacij.

  

Ob tej priložnosti so organizatorji posveta predstavili tudi skupno Resolucijo o razvoju mladinskega sektorja in mladinske politike 2014, ki pomeni po besedah avtorjev orodje za lažje izvajanje zagovorništva na vseh ravneh, saj z njo kot sektor izpostavljajo ukrepe, ki so ključni za krepitev le-tega. Direktor Urada za mladino mag. Peter Debeljak, ki so mu ob koncu posveta tudi predali omenjeno resolucijo, je ob tej priložnosti povedal, da ne more obljubiti, da bodo vsi našteti predlogi tudi izpeljani, da pa bodo zagotovo vse točke resolucije natančno proučili in skušali poiskati možnosti za njihovo uresničitev.