Skoči do osrednje vsebine

Mladinski sektor v Sloveniji zaznamuje različnost oblik združevanja mladih v mladinske organizacije ter pestrost organizacij za mlade, tako javnih kot zasebnih. Organizacije v mladinskem sektorju lahko ovrednotimo na različne načine, v osnovi pa jih glede na vlogo in pomen za razvoj mladinskega dela in mladinske politike razvrščamo na mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije, mladinske centre oziroma središča in najbolj raznorodno skupino, to je druge nevladne organizacije. Prek pridobljenega statusa delovanja v javnem interesu je posamezni organizaciji omogočena dostopnost do posameznih instrumentov v mladinskem sektorju, tudi finančnih.

Kako do statusa mladinske organizacije

Status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju je obvezen pogoj za prijavo na Javnem pozivu o sofinanciranju programov mladinskega dela, ki ga razpisuje Urad za mladino.

Urad za mladino status podeljuje na podlagi Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS št. 42/10) in Pravilnika o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS št. 47/11). Svetujemo vam, da si ju preberete pred oddajo vloge, saj vam bosta v pomoč pri izpolnjevanju vloge.

Organizacija, ki želi pridobiti status organizacije v javnem interesu v mladinskem, sektorju mora oddati vlogo preko aplikacije https://javniinteres.mlad.si/si/avtorizacija/, ki je objavljena na spletni strani Urada RS za mladino. Kopijo vloge in obvezna dokazila je potrebno poslati tudi priporočeno po pošti na naslov Urad za mladino, Masarykova 16, 1000 Ljubljana.

Za dodatne informacije v zvezi s pridobitvijo statusa organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju se lahko obrnete na elektronski naslov: gp.ursm-mvi@gov.si ali na telefonsko številko: 01 400 56 00. 

Status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju

Naziv storitve Institucija
Urad Republike Slovenije za mladino

Mladinske politike

Mladinska politika je nabor ukrepov države (ali lokalnih skupnosti), usmerjen v zagotavljanje razmer za lažji in uspešnejši prehod mladih iz otroštva v odraslost. Je del drugih resornih politik (izobraževalne, zdravstvene, zaposlovalne), zato tudi vodenje mladinske politike ni vezano na eno samo institucijo. Oblikovanje in izvajanje mladinske politike pa je zelo tesno povezano z delom Urada za mladino, ki pri tem večinoma skrbi za spodbujanje mladinskega dela, za usklajevanje ukrepov znotraj mladinske politike ter zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi.

Nacionalni program za mladino

Temeljni cilj Nacionalnega programa za mladino je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do težav, s katerimi se spoprijemajo mladi. Dodana vrednost tega programa je njegova horizontalna narava, saj združuje ukrepe na področjih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev.

Na podlagi Nacionalnega programa za mladino se sprejemajo letni izvedbeni načrti, ki so usklajeni s proračunskim obdobjem in sredstvi, namenjenimi za posamezne ukrepe. Vloga izvedbenega načrta je operacionalizacija posameznega ukrepa na ravni aktivnosti ministrstev.

Mladinski svet Slovenije

 Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje šestnajst mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. Mladinski svet Slovenije zastopa interese mladih pri državnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter pomenijo osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi dogovarjajo o aktivnostih, sredstvih ter infrastrukturi, namenjeni mladim. S svojim delovanjem spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.

Register mladinskih svetov

Register mladinskih svetov

Mladinski centri

Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba in v katerem se izvajajo programi v mladinskrem sektorju ter mladinsko delo na lokalni ravni.

 Naloge mladinskih centrov:

  • skrbijo za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih posameznikov, ne glede na to, ali so člani mladinskih organizacij ali ne, in mladinskih organizacij lokalnih skupnosti;
  • skrbijo za mladinsko infrastrukturo;
  • zagotavljajo ustrezne prostorske razmere in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavljajo ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu;
  • omogočajo razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov;
  • razvijajo in izvajajo programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja;
  • sodelujejo pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih ter povezovanju na mednarodni ravni in
  • dajejo podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju.

Mladinski centri v Sloveniji se na državni ravni združujejo v dve mrežni organizaciji, in sicer Mrežo MaMa in Ustanovo Pohorski bataljon.

Nacionalne mladinske organizacije

Nacionalna mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere večina vodstva in članstva so mladi v starosti od štirinajt do 29 let. Organizirana je ter deluje na državni ravni in ima številne člane, organizirane v lokalnih enotah organizacije. Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije ter spodbujanje mladih k združevanju in udeležbi v družbi.

Mladinska organizacija, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, lahko pridobi status nacionalne mladinske organizacije ne glede na pogoje glede članstva in območne oziroma ozemeljske organiziranosti.

V Sloveniji zdaj deluje štirinajst nacionalnih mladinskih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu.

Evidenca vseh organizacij s statusom delovanja v javnem interesu

Druge nevladne organizacije

Druge nevladne organizacije so neprofitne ter prostovoljne organizacije, ki ne sodijo v nobeno od treh zgoraj navedenih skupin, in na državni oziroma regionalni ravni izvajajo mladinske programe in programe za mlade. Mednje sodijo tudi organizacije, ki izvajajo tako imenovane podporne in servisne programe za mlade, to je programe, ki prispevajo k večji kakovosti mladinskega dela, mladinske politike ali položaja mladih v Sloveniji.

Državna priznanja v mladinskem sektorju

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela in se podeljuje z namenom zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Državna priznanja vsako leto podeli minister pristojen za mladino, v okviru večje prireditve v mladinskem sektorju.

Podeljujejo se tri vrste državnih priznanj, in sicer državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja,državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju ter državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju.

Evidenca državnih priznanj v mladinskem sektorju