Mladi se združujejo v različne oblike organiziranosti, kar ima za posledico tudi več tipov mladinskih organizacij. V grobem pa lahko te delimo na mladinske centre, mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije ter druge nevladne organizacije.

Mladinski svet Slovenije (MSS) je krovna organizacija 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. Je najvišje telo organizirane mladine pri nas in je kot tak sogovornik države in zastopnik interesov mladih.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti združujejo mladinske organizacije na lokalnem nivoju. Spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade. Preko mladinskih svetov lokalnih skupnosti lahko mladi povedo, kar mislijo, in vplivajo na odločitve, ki so za njih pomembne.

Mladinski centri predstavljajo središčno točko, kjer mladi vseh starosti in nazorov ustvarjajo in razvijajo najrazličnejše klubske aktivnosti, in ponujajo tudi možnost preventivnega delovanja, neformalnega izobraževanja in usposabljanja mladih na lokalni ravni.

Nacionalne mladinske organizacije so nevladne organizacije, ki delujejo na nacionalnem nivoju in imajo svoje enote v večini statističnih regij ter združujejo v svojem članstvu mlado populacijo med pretežno 15. in 29. letom starosti.

Druge nevladne organizacije so razna društva, zavodi, klubi in zveze društev, ki izvajajo programe namenjene mladim, zaradi česar jih uvrščamo v skupino mladinskih organizacij oz. organizacij izvajalk programov za mlade.

Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. MSS zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike pri nas in po svetu.

Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije in Urada RS za mladino se srečujejo znotraj Sveta Urada RS za mladino za mladinska vprašanja. Namen sveta je informiranje o tekočih zadevah na mladinskem področju in uskladitev stališč o odprtih vprašanjih.

Več o Mladinskem svetu Slovenije najdete na:
http://www.mss.si

Pravilnik o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov (pdf datoteka, 103 kB)

Zakon o Mladinskih svetih, v slovenščini (pdf datoteka, 87 kB)

Zakon o Mladinskih svetih, v angleščini (pdf datoteka, 127 kB)

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter predstavljajo osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih. Od sprejetja Zakona o mladinskih svetih v letu 2000 se ustanavljajo v posameznih lokalnih skupnostih kot združevalni in predstavniški organ lokalnih mladinskih organizacij in lokalnih enot večjih mladinskih organizacij.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi dogovarjajo o aktivnosti, sredstvih ter infrastrukturi, ki bo namenjena mladim. Prav tako imajo v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih organih, ki zadevajo mlade. S svojim delovanjem spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.

Ustanavljanje MSLS (pdf datoteka, 336 kB)

Ustanovitev MSLS v treh korakih, shema (pdf datoteka, 43 kB)

Seznam registriranih mladinskih svetov (.doc datoteka; posodobljeno 16.4.2013) 

Osnovni namen mladinskih centrov je neformalna socializacija in vključevanje organizirane in tim. neorganizirane mladine v lokalnih, regionalnih in mednarodnih  okoljih v preventivne, neformalno-izobraževalne, prostovoljne, kulturne, socializacijske, prostočasne in druge animacijske aktivnosti kot tudi omogočanje raznovrstnih mladinskih iniciativ.
Cilji delovanja mladinskih centrov so vzpodbujanje participacije mladih, omogočanje aktivnega državljanstva, uveljavljanje večkulturne vzgoje, predvsem pa integracija mladih skozi boljše poznavanja položaja in vloge mladih v družbi.

Mladinski centri poleg programov in projektov, ki se pri njih izvajajo, nudijo svetovalno, strokovno, organizacijsko, finančno, tehnično ipd. pomoč prostovoljnim združenjem, avtonomnim mladinskim skupinam in tudi posameznikom. V tem smislu imajo MC več različnih funkcij: preventivno, asociativno, servisno, informativno, izobraževalno, razvojno.

Doslej se je mladinski center pojmoval in konkretneje definiral v okviru Javnih razpisov Urada RS za mladino. Med osnovnimi pogoji, ki so opredeljevali kaj je in kaj ni mladinski center so rednost delovanja, pluralnost programa z več različnimi dejavnostmi, ustrezna infrastruktura in lokacija, kompetentnost in strokovnost vodstva in zunanjih sodelavcev, demokratični organizacijski princip vodenja, in podpora sorodnim mladinskim organizacijam.

Število MC se je v relativno kratkem roku  povečalo hitreje od planiranega, kar kaže na izreden interes za tovrsten način organiziranega delovanja. Zadovoljiva je tudi prostorska pokritost z nekaj izjemami. V zadnjem obdobju nekateri centri širijo svojo dejavnost preko občinskih meja in se povezujejo s širšim okoljem ali celo vzpostavljajo "satelitske" enote. V letu 2013 URSM sofinancira dejavnost in programe 51-im centrom.

Organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega  življenja v družbi, združujeta in zastopata Mreža MAMA (več o MaMi na www.mreza-mama.si) in Ustanova Pohorski bataljon.

Nacionalna mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 14 do 29 let in je organizirana ter deluje na nacionalnem nivoju in ima večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi.

Med prednostna področja izvajanja programov nacionalnih mladinskih organizacij se uvrščajo:

• neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo,
• prostovoljno mladinsko delo,
• informiranje in svetovanje za mlade,
• participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice,
• mednarodno mladinsko delo,
• mobilnost mladih,
• raziskovalno delo mladih.

Druge nevladne organizacije so nevladne, neprofitne ter prostovoljne organizacije, ki ne sodijo v nobeno od treh, zgoraj navedenih skupin, in na nacionalnem oz. regionalnem nivoju izvajajo mladinske programe in programe za mlade. Mednje sodijo tudi organizacije, ki izvajajo tako imenovane podporne in servisne programe za mlade, to je programe, ki prispevajo k večji kvaliteti mladinskega dela, mladinske politike ali položaja mladih v Sloveniji.

Prednostna področja izvajanja mladinskih programov in programov za mlade:

• neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih za mladinsko delo,
• prostovoljno mladinsko delo,
• informiranje in svetovanje za mlade,
• participacija, aktivno državljanstvo, človekove pravice,
• mednarodno mladinsko delo,
• mobilnost mladih,
• raziskovalno delo mladih.