Skoči na vsebino

EVROPSKA UNIJA

  

Evropsko sodelovanje na področju mladine se izvaja z odprto metodo koordinacije. Splošni cilji, področja ukrepanja, načela in instrumenti sodelovanja so opredeljeni v Resoluciji o prenovljenem okviru evropskega sodelovanja, ki so jo leta 2009 sprejeli ministri pristojni za mladino.

 

Države članice se ob podpori Evropske komisije zavzemajo za ustvarjanje priložnosti in enakih možnosti za mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter spodbujanje aktivnega državljanstva, socialne vključenosti in solidarnosti med vsemi mladimi. Za dosego teh ciljev ni dovolj zgolj vlagati v mlade in zagotoviti več sredstev za razvoj politik, ki vplivajo na mlade, temveč je treba krepiti vlogo mladih s spodbujanjem njihove neodvisnosti in njihovega potenciala za prispevanje k razvoju družbe. Zagotoviti je treba tudi boljše sodelovanje med mladinskimi politikami in ustreznimi področji politik, zlasti izobraževanjem, zaposlovanjem, socialno vključenostjo, kulturo in zdravjem.

  

Poleg Resolucije o prenovljenem evropskem okviru sodelovanja na področju mladine, sta za dosego splošnih ciljev pomembni vsaj še dve strategiji: strategija Evropa 2020, predvsem pobuda Mladi in mobilnost in strateški okvir Izobraževanje in usposabljanje 2020.

  

Slovenija v skladu s svojimi nacionalnimi prednostnimi področji na nacionalni ravni sprejema ukrepe, ki prispevajo k doseganju splošnih ciljev.

  

Sodelovanje Urada RS za mladino na ravni EU

    

1. Stalni uradni organi (Evropska unija)

- Delovna skupina za mladino Sveta EU
- Svet ministrov za izobraževanje, kulturo, mladino in šport

  

2. Delovna telesa po potrebi za izvajanje zavez (Evropska komisija)
- vrstniško učenje z uporabo metode odprte metode koordinacije
- izvajalske mreže (Eurodesk, nacionalne agencije programa Erasmus+)
- programski odbor programa Erasmus+

  

3. Neformalna srečanja
- srečanje generalnih direktorjev pristojnih za mladino
- Mladinske konference

 

     
Dokumenti, ki so jih države članice EU sprejele z namenom izvajanja ciljev evropskega sodelovanja, katere okvir določa Resolucija o prenovljenem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine (2009):   

 

2017

 

Sklepi Sveta o vlogi mladinskega dela v podporo mladim pri razvoju bistvenih življenjskih spretnosti

 

Sklepi Sveta o vlogi mladinskega dela v podporo mladim pri razvoju bistvenih življenjskih spretnosti, ki jim bodo pomagale pri uspešnem vstopanju v odraslost, dejavno državljanstvo in delovno življenje
Dokument poudarja pomen življenjskih spretnosti, ki so kot ravnanja pozitivna, afirmativna in usmerjena v reševanje problemov, pridobljena prek izobraževanja in usposabljanja ter mladinskega dela. V dokumentu so sicer navedene pomembnejše življenjske spretnosti, vendar pa je dan poudarek tudi temu, da se le-te spreminjajo in razvijajo. Za mlade so spretnosti pomembne, saj jim lahko pomagajo kar najbolje izkoristiti njihov potencial, v mladinskem delu pa prakso in težišče predstavljata prav posameznikov osebni in socialni razvoj. Nadaljnji razvoj mladinskega dela, vključno z razvojem novih pristopov in metod, izboljšanjem ponudbe izobraževanj za mladinske delavce in krepitvijo medresorskega sodelovanja, je ključno. Pomena življenjskih spretnosti ne moremo povezovati zgolj z ekonomskimi, političnimi in družbenimi stroški zaradi brezposelnosti mladih, temveč moramo na življenjske spretnosti gledati tudi z vidika opredeljevanja življenja mladih v smislu kakovostne zaposlitve, socialne vključenosti in aktivnega državljanstva.

 

Sklepi Sveta o strateških možnostih za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018

 

Sklepi predstavljajo smernice Komisiji pri vmesni oceni trenutne »EU mladinske strategije«. Poseben poudarek sklepi dajejo na krepitev medsektorskega sodelovanja, fleksibilnosti, odzivnosti in transparentnosti ob upoštevanju družbenih, političnih in gospodarskih sprememb v Evropi. Smernice se prav tako nanašajo na večji pomen krepitve in varovanja evropskih vrednot ter evropski pripadnosti mladih ter njihovemu zaupanju v EU.  

 

Resolucija Sveta o strukturiranem dialogu in prihodnjem razvoju dialoga z mladimi v okviru politik za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018


Svet na vsakih 18 mesecev sprejme posebno Resolucijo o strukturiranem dialogu, kjer se sprejme pregled dela pretekle trojke in se potrdi prednostna tematika strukturiranega dialoga za naslednje 18 mesečno obdobje. Tokratna resolucija zaključuje peti cikel strukturiranega dialoga, poziva k proučitvi izboljšanja le-tega ter pričenja s šestim ciklom (EE-BG-AT), ki bo namenjen temi »Youth in Europe: what's next?«.  

 

Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu

 

S sklepi so ministri sprejeli dokument, s katerim se predlaga uvedbo in razvoj koncepta t.i. »pametnega mladinskega dela«. To vključuje nove tehnologije in socialna omrežja, ki jih mladi vedno bolj uporabljajo. Tehnološki razvoj ponuja velik potencial za opolnomočenje pri mladih zaradi boljšega dostopa do informacij in krepitve njihovih kompetenc, pomeni pa tudi izziv za mladinsko delo, ki je v osnovi zelo inovativno in sledi interesom in potrebam mladih. V dokumentu se poudarja, da je razvoj pametnega mladinskega dela pogojen s številnimi dejavniki, med drugim tudi z omejenim dostopom do interneta in digitalno nepismenostjo, pomeni pa tudi izziv zaradi različnih zlorab pri uporabi interneta oziroma novih tehnologij. Dokument je priporočilo za države članice EU in Evropsko komisijo, da ustvarijo podporno okolje za razvoj pametnega mladinskega dela, odpravijo vrzeli ter neenakosti pri dostopu do tehnološko razvitih orodij, podpirajo razvoj digitalnih kompetenc, razvijejo medsektorsko sodelovanje, poiščejo sinergije z drugimi razvojno usmerjenimi strategijami in spodbudijo izmenjavo dobrih praks.

  

2016

 

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju novih pristopov v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala mladih

  
Sklepi pozivajo k inovativnim orodjem mladinskega dela na področjih izobraževanja in usposabljanja, športa, kulture, socialnih storitev, informacij in modernih komunikacijskih tehnologij. Pozivajo tudi k sodelovanju nacionalnih in regionalnih organov, mladinskih svetov in mladinskih organizacij ter drugih akterjev v mladinskem sektorju, da se sporočila in zaveze sklepov čim bolje prične izvajati na lokalni ravni.  

 

Sklepi o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem mladih

 

S sklepi so ministri pristojni za mladino podarili neprecenljiv prispevek mladinskega dela, prostovoljstva, kulturnih aktivnosti in športa pri doseganju mladih, ki so bolj ranljivi in s tem bolj nagnjeni k možni radikalizaciji. Ministri se strinjajo, da je potrebno razviti izobraževalne module za mladinske delavce, ki bi jih lahko uporabili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z namenom zagotavljanja ustreznih znanj, spretnosti in informacij, ki jih mladinski delavci pri svojem delu potrebujejo. Prav tako Sklepi poudarjajo, da je potrebno obstoječe nasilne ekstremistične ideologije ublažiti z oblikovanjem privlačnih nenasilnih alternativnih dejavnosti za mlade, da je potrebno v skupnih naporih vključiti tudi starše, družine, vrstnike in druge, ki so v stiku z mladimi, ki so nagnjeni k nasilni radikalizaciji. Potrebno je oblikovati posebne podporne sisteme, ki celostno naslavljajo mlade. Predsedujoči je posebej poudaril, da Sklepi predstavljajo odgovor na pariško deklaracijo, ki poudarja spodbujanje temeljnih vrednot kot so demokracija, strpnost, solidarnost in vladavina prava.

 

  

2015

  

Sklepi o izboljšanju medsektorskega sodelovanja za učinkovito reševanje socialno-ekonomskih izzivov mladih

  

Sklepi se osredotočajo na tri glavna področja medsektorskega sodelovanja politik: (1) razvijanje, izvajanje in spremljanje sistemskega pristopa za medsektorsko mladinsko politiko, (2) uporaba že obstoječih medsektorskih pristopov za izvajanje projektov, pobud in programov in (3) krepitev prepoznavnosti in prispevka mladinskega dela in njegove vloge.

  
Sklepi o okrepitvi mladinskega dela zaradi zagotavljanja povezanih družb

  

Sklepi izpostavljajo dva ključna elementa mladinskega dela: (1) prispevek mladinskega dela k razvoju osebnosti, socialne vključenosti, spodbujanju vrednost, kulturne raznolikosti, aktivnega državljanstva in zagotavljanju sodelovanja, ki temelji na spoštovanju in strpnosti in (2) mladinsko delo je orodje za doseganje mladih, vključno z marginaliziranimi skupinami mladih, mladih z manj priložnostmi in NEETs.

  

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)

  

Skupno poročilo poudarja, da zaposlovanje mladih in njihova zaposljivost ob podpori Mladinske jamstvene sheme, ESS in programa Erasmus+ ostajata osrednji prednostni nalogi naslednjega obdobja. Bistveni del Skupnega poročila Sveta in EK pa je v  predlaganih usmeritvah mladinske politike za obdobje 2016-2018, ki zajemajo tri široka področja: (1) povečanje socialne vključenosti mladih, (2) krepitev participacije vseh mladih v demokratičnih procesih Evrope in (3) lažji prehod iz mladosti v odraslost, s poudarkom na lažjo avtonomnost mladih in vključitev na trg dela.

  

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2016–2018 

  

Resolucija predstavi fleksibilni delovni program, ki je namenjen podpori izvajanja EU mladinske strategije. 36 mesečni program opredeljuje 6 konkretnih prednostnih nalog: (1) socialna vključenost mladih, (2) participacija mladih v demokratičnem življenju (3) lažji prehod mladih iz mladosti v odraslo življenje, (4) podpora zdravju in dobrobiti mladih, (5) izzivi digitalne družbe za mladinsko politiki in (5) odziv na prihod velikega števila migrantov in beguncev v EU. Delovni program predstavlja orodje za bolj učinkovito izvajanje skupnih nalog strateškega okvira na področju mladine ter predvideva aktivno vlogo pri oblikovanju nacionalnih mladinskih politik tudi za podporo strategiji EU2020 in Evropskemu  semestru.

  

Resolucija Sveta o spodbujanju politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi

  

Resolucija o spodbujanju politične participacije mladih spodbuja države članice k razvoju nacionalnih, regionalnih in lokalnih strategij ter programov za izboljšanje participacije mladih v političnih procesih. Strategije bi morale temeljiti na medsektorskem povezovanju politik, povezovanju neformalnega učenja in formalnega izobraževanja, spodbujanju novih načinov politične participacije vseh mladih s podporo mladinskega dela in mladinskih organizacij.


2014

  

Resolucija o pregledu procesa strukturiranega dialoga, tudi socialnega vključevanja mladih

  
Besedilo resolucije opredeljuje prenovljen proces strukturnega dialoga z mladimi v prihodnjih 18 mesecih in določa prednostno nalogo opolnomočenja mladih. Naslednji cikel strukturiranega dialoga z novo vsebinsko tematiko se bo pričel z mladinsko konferenco oktobra pod italijanskim predsedovanjem.

  

 

Resolucija o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2014–2015
  

Namen delovnega načrta je predvsem hitrejše ukrepanje na EU in nacionalni ravni na področjih, ki so v tem trenutku izpostavljene kot najpomembnejše za področje mladine. Delo predvideva osredotočenje na 1) razvijanje mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja, 2) krepitev medsektorskega povezovanja politik in 3) opolnomočenje mladih s poudarkom na dostopu do pravic, na avtonomiji in participaciji mladih v družbeno političnem življenju.

  

Sklepi o spodbujanju podjetništva mladih za pospešitev socialnega vključevanja mladih

  
Besedilo dokumenta se osredotoča na  spodbujanje socialnega podjetništva, kreativnosti, inovativnosti in na zelena delovna mesta ter poziva države članice k izvajanju podjetniškega izobraževanja mladih od zgodnjih let dalje. Besedilo poudarja pomen podjetniških kompetenc ter poudarja pomen mladinskega dela kot primernega orodja, kjer mladi lahko prvič v praksi tudi preizkusijo svojo podjetniško naravnanost.

 

Sklepi o spodbujanju dostopa mladih do pravic zaradi krepitve njihove samostojnosti in udejstvovanja v civilni družbi

   

Sklepi naslavljajo izzive sedanje generacije mladih, ki se sooča s posledicami finančne krize, ki še posebej vpliva na težave mladih pri njihovem osamosvajanju. Številne študije kažejo, da se mladi v zadnjih letih gospodarske krize kasneje osamosvojijo in posledično postajajo manj aktivni v družbi. Sklepi priznavajo, da učinek dejavnikov, ki jih je povzročila gospodarska kriza (težji dostop do posojil, zmanjšanje prihodkov, brezposelnost idr.) brez jasnih ukrepov za njihovo zmanjšanje zmanjšujejo sposobnost mladih za osamosvojitev in samostojnost. Sklepi zato izpostavljajo potrebo po razvoju strategij in politik na različnih področjih, od lažjega prehoda iz izobraževanje na trg dela, lažjega dostopa do ustreznih finančnih virov, stanovanj, socialne in zdravstvene oskrbe ter kakovostne izobrazbe mladih.


  

2013
    
Sklepi Sveta o čim boljši izrabi možnosti v okviru mladinske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020
 
Sklepi pozivajo k sprejemu ukrepov za izboljšanje medsektorskega in medinstitucionalnega sodelovanja in povezovanja na področju mladinskih politik in poudarjajo pomen večjih sinergij med orodji in pobudami, ki so bila na tem področju že sprejeta v okviru različnih formacij. Pri tem gre predvsem za pobudo o zaposlovanju mladih.

  

Sklepi si tudi prizadevajo za izboljšanje dostopnosti do financiranja mobilnosti iz evropskih sredstev, izmenjave dobrih praks in razvoja spretnosti. 

  

Sklepi Sveta o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih
    
Svet je sprejel sklepe o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih, katerih cilj je krepitev sodelovanja med DČ na področjih, povezanih z mladimi, kot so zdravstvo, izobraževanje, zaposlovanje, kultura in šport. Sklepi pozivajo tudi k podpori mehanizmom, ki zagotavljajo kakovost mladinskega dela, ki je usmerjeno v dejavnosti za čim večjo korist mladih, ki se vključujejo v mladinsko delo.

  

Mladinsko delo se osredotoča na osebni in družbeni razvoj mladih in temelji na njihovih potrebah in interesih, s čimer se dopolnjuje formalno izobraževanje in krepitev socialne vključenosti.

  

Programi kakovostnega mladinskega dela razvijajo kompetence za 21. stoletje, vključno s horizontalnimi kompetencami kot so socialne in državljanske kompetence, kompetence podjetništva ter kulturna zavest in izražanje. Takšno učenje mladim pomaga pri aktivnemu sodelovanju v družbi, v izobraževanju in pri zaposlovanju. Vse to je še toliko bolj pomembno v sedanji gospodarski krizi, ki se sooča z vedno večjo brezposelnostjo mladih in visoko številko mladih, ki niso vključeni v izobraževanje in nimajo zaposlitve (NEETS).

  

 

2012

  
 
Sklepi Sveta o spodbujanju in ustvarjanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih

  

Sklepi pozivajo k spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih. Države članice naj kar najbolje uporabijo program "Mladi v akciji" ter - brez poseganja v tekoča pogajanja - druge obstoječe in prihodnje programe in sklade EU, vključno z Evropskim socialnim skladom. Visoka nezaposlenost mladih v EU je spodbudila k pripravi skupnih zavez za spodbujanje kreativnosti in inovativnosti mladih v EU. Prav kreativnost in inovativnost sta tisti, ki naj bi v prihodnje znatno pripomogli k lažjemu izhodu iz krize.
 
 
Resolucija o pregledu strukturiranega dialoga z mladimi o sodelovanju mladih v demokratičnem življenju Evrope

 
S sprejemom resolucije se je zaključil drugi cikel strukturiranega dialoga, ki so ga vodile Poljska, Danska in Ciper. Izkazalo se je, da je strukturirani dialog izjemno uspešno orodje za doseganje mladih in delo z njimi. Resolucija ocenjuje dosežke cikla in opredeljuje prednostne naloge naslednjega cikla, ki ga bodo nadaljevale Irska, Litva in Grčija.
 
 
Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018)
 
 
Svet je sprejel skupno poročilo  Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010 - 2018). Poročilo EU o mladih, ki se nanaša na celotno EU za sodelovanje na mladinskem področju, vključno z oceno izvajanja strukturiranega dialoga z mladimi, je bilo pripravljeno na podlagi poročil držav članic. Poleg pregleda zadnjega cikla (2012 - 2013) poročilo predlaga tudi priporočila in prednostna področja za izvajanje mladinske strategije v naslednjem triletnem ciklu. Priporočila spodbujajo medsektorski pristop na vseh ravneh pri izvajanju okvira mladinske politike ter v ospredje postavlja aktivnosti za podporo zmanjšanja brezposelnosti mladih. To pomeni, da poročilo daje večji poudarek na spodbujanju socialne vključenosti, pa tudi na zdravje in dobro počutje, kar omogoča mladim več možnosti za aktivno sodelovanje v družbi. Poleg tega poročilo predlaga še, da je možno izzive, s katerimi se soočajo mladi bolje obravnavati s podporo ključnih pobud EU, kot je strategija Evropa 2020. 
 
Sklepi o participaciji in socialni vključenosti mladih s poudarkom na tistih s priseljenskim ozadjem

 
Sklepi, ki jih je Svet potrdil, se osredotočajo na socialno vključenost mladih s poudarkom na mladih s priseljenskim ozadjem, ki so jih negativne posledice krize še posebej prizadele. Sklepi poudarjajo, da ima neformalno in priložnostno učenje pomembno vlogo kot instrument za podporo socialne in gospodarske vključenosti mladih z manj priložnostmi,  zlasti tistih s priseljenskim ozadjem. Pri delu z mladimi so še posebej pomembni mladinski delavci in samo mladinsko delo. Vse več raziskav kaže, da se mladi z migrantskim ozadjem še naprej soočajo z velikimi težavami pri izobraževanju, na trgu dela in v prehodu iz izobraževanja na trg dela, kljub temu, da gre že za drugo generacijo migrantov. Uspešno vključevanje migrantov je velik problem v številnih državah članicah.

  
 
2011

   
 
Resolucija o spodbujanju novih in učinkovitih oblik participacije vseh mladih v demokratičnem življenju v Evropi
 
Cilj resolucije je spodbuditi civilno udejstvovanje in demokratično participacijo mladih s spodbujanjem pridobivanja in razvoja ključnih kompetenc ter novih znanj in spretnosti in mobilnosti, z izboljšanjem osebnih spretnosti mladih in s spodbujanjem mladih k njihovi polni participaciji v izobraževalnem sistemu, na trgu dela in v življenju Skupnosti.
 
Resolucija Sveta in predstavnikov Vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, o strukturiranem dialogu z mladimi o zaposlovanju mladih
  

Svet in predstavniki vlad držav članic so sprejeli resolucijo o strukturiranem dialogu z mladimi o zaposlovanju mladih,ki ocenjuje in oblikuje zaključke na podlagi preteklega 18-mesečnega obdobja ter določa prednostne politike za naslednjo trojko predsedstev (Poljska, Danska, Ciper). Splošna tematska prednostna naloga v naslednjem 18-mesečnem ciklu (1. julij 2011-31. december 2012) bo participacija mladih s posebnim poudarkom na participaciji v demokratičnem življenju v Evropi.
 
 
Sklepi Sveta o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih v demokratičnem življenju in njihove mobilnosti
 
Svet je sprejel sklepe o vzhodni razsežnosti sodelovanja mladih v demokratičnem življenju in njihove mobilnosti, namenjeni podpori sodelovanju in spodbujanju mobilnosti mladih, mladinskih delavcev in mladinskih organizacij iz Evropske unije, zlasti z državami vzhodne Evrope (Belorusija, Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Rusija) v prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine1. Sklepi vsebujejo več horizontalnih priporočil v zvezi z mobilnostjo na področju kulture, družbe, politike ali osebnega življenja, ki naj bi izpostavila najučinkovitejše metode za razvoj sodelovanja in večjo kakovost mobilnosti, zlasti na področju neformalnega izobraževanja in prostovoljnih dejavnosti.

 

  

 

 

2010
    
 
Resolucija o dejavnem vključevanju mladih: boju proti brezposelnosti in revščini

  
Svet je maja 2010 sprejel resolucijo, s katero opozarja na zaskrbljujoče podatke o brezposelnosti mladih v Evropi; na negativne učinke ekonomske in finančne krize, še posebej za skupine mladih v ranljivejših življenjskih situacijah in na robu izključenosti; na potrebo po kakovostnih (varnih) zaposlitvah; in na demografske izzive, ki kličejo po med-generacijskih odgovorih, dialogu in solidarnosti. Svet je potrdil cilje v smereh izboljševanja dostopa mladih do trga dela - z zagotavljanjem priložnosti za varnejše zaposlovanje; izboljševanja dostopa do kakovostnega izobraževanja - z lažjim prehajanjem iz izobraževanja oziroma brezposelnosti oziroma nedejavnosti na trg dela; usklajevanja med zasebnim, delovnim in družinskim življenjem; ter preprečevanja revščine in njenega prenašanja iz generacije v generacijo.
 
Resolucija o mladinskem delu

  
Svet je novembra 2010 sprejel prvo resolucijo, s kateri prepozna doprinos mladinskega dela za razvoj in blaginjo mladih. Mladinsko delo je v resolucijo opredeljeno kot širok in raznovrsten niz dejavnosti socialne, kulturne, vzgojne in politične narave (vedno pogosteje tudi dejavnosti na področjih športa in storitev) mladih in za mlade - na prostovoljni osnovi, ki lahko potekajo na različne načine in v različnih kontekstih neformalnega in  priložnostnega učenja. 
 
Sklepi Sveta o dostopu mladih do kulture

  
Sklepi predstavljajo odziv Sveta na "Študijo o dostopu mladih do kulture". Avtorji študije preučujejo dejavnike in  mehanizme, ki vplivajo na trende mladinske kulture v Evropi; poudarjajo vidike, kot so  heterogenost mladih, različne - tudi robne - zvrsti umetnosti, kultura kot način izražanja stališč mladih, povezava med kulturnimi in drugimi kompetencami ter pravičnost v dostopu do kulture; ter dajejo niz priporočil tako Evropski komisiji kot državam članicam.