Skoči na vsebino

ERASMUS+: MLADI V AKCIJI

  

Erasmus+ je program Evropske unije, ki je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi in razvoju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela.

  
Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali neformalnih učnih izkušenj v tujini. Izvajanje programa temelji na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa »ERASMUS+«, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport.

  
Po svoji vsebinski zasnovi in priložnostih je program razdeljen na tri velika področja:

  
- Področje IZOBRAŽEVANJA IN POKLICNEGA USPOSABLJANJA, ki ponuja priložnosti za šolski sektor, sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sektor terciarnega izobraževanja ter sektor izobraževanja odraslih;
- Področje MLADINE, ki ponuja priložnosti za mladinski sektor;
- Področje ŠPORTA, ki se osredotoča na sektor športa in večje mednarodne projekte sodelovanja ali dogodke.

  
Na področju mladine, poleg splošnih ciljev, program zasleduje cilje, ki jih postavlja prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine in sicer:
- izboljšati raven ključnih kompetenc in spretnosti mladih, vključno z mladimi z manj priložnostmi, ter spodbujati njihovo udeležbo v demokratičnem življenju v Evropi in na trgu dela, aktivno državljanstvo, medkulturni dialog, socialno vključenost in solidarnost; 
- spodbujati večjo kakovost mladinskega dela; 
- dopolnjevati reforme politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, podpirati razvoj znanja in mladinske politike, ki temelji na dejstvih, ter priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja;
- okrepiti mednarodno razsežnost mladinskih aktivnosti ter vlogo mladinskih delavcev in organizacij kot podpornih struktur za mlade, ki dopolnjujejo zunanje delovanje Unije.


Mladinske organizacije, organizacije mladinskega dela in druge upravičene organizacije lahko pridobijo finančno podporo za različne oblike mednarodnega sodelovanja (mladinske izmenjave, Evropska prostovoljna služba, mednarodne mladinske pobude, usposabljanja, seminarji, študijski obiski, idr.). 

  
V Sloveniji program upravljata dve nacionalni agenciji, CMEPIUS za področja izobraževanja, poklicnega usposabljanja in športa in MOVIT za področje mladine.


Za več informacij lahko pogledate na Evropsko spletno stran programa Erasmus+  ali skupno nacionalno vstopno spletno stran programa.

 

Vmesno nacionalno poročilo o implementaciji in učinkih programa Erasmus+ (mladina)

   

Urad RS za mladino je v okviru svojih odgovornosti za izvajanje  programa Erasmus+: Mladi v akciji v Sloveniji naročil izvedbo zunanje evalvacije programa Erasmus+: Mladi v akciji. Namen študije je bila priprava vmesnega nacionalnega poročila o implementaciji in učinkih programa v Sloveniji. Izredni profesor dr. Tomaž Deželan iz Fakultete za družbene vede je pregledal relevantno publiciranje, izvedel intervjuje s ključnimi deležniki, ankete z udeleženci projektov, projektnimi vodji in organizacijami, ki se prijavljajo na razpise mladinskega dela programa Erasmus+, dve validacijski delavnici ter pripravil poročilo. Poročilo je bilo posredovano Evropski komisiji, zato je napisano v angleškem jeziku, del tudi v slovenskem. Ključne ugotovitve evalvacije, povzete iz poročila:

• Program je imel vidne posledice na razvoj nacionalnih politik, predvsem v kontekstu uveljavitve pristopa horizontalne mladinske politike; je viden kot eden ključnih generatorjev sprememb in primarni program za mladino (ne podpora nacionalnim), ki ima sinergične učinke z nacionalnim programom za mladino- kot najbolj udejanjena specifična cilja programa ključni deležniki vidijo krepitev mednarodne dimenzije aktivnosti mladih ter krepitev kapacitet mladinskih delavcev in organizacij za delo z mladimi.

• Med splošnimi cilji najbolj prednjači spodbujanje mladih za aktivno udeležbo v družbi, najmanj pa zagotavljanje več in enakih priložnosti za mlade v izobraževanju in na trgu dela.

• Kar se tiče različnih ukrepov in podukrepov je v ospredju splošno prepričanje, da so ukrepi Ključnega ukrepa 1, ki so namenjeni posameznikom, učinkoviti in zagotavljajo robusten obseg vključenih mladih. Najbolj močni učinki so pri Evropski prostovoljni službi.

• Splošno prepričanje je, da novi program se premalo usmerja na lokalno raven in zapostavlja neformalne skupine mladih.

• Združitev pod enotno E+ streho ga je naredila manj udarnega kot prejšnjega in tudi sicer je integracija programa na splošno videna kot slaba za sektor, kot vir izgubljanja identitete, kot vdor konceptov, ki ne sodijo na polje mladine, kot vir prekomerne birokratizacije; je pa pod drugi strani posledica tega tudi nekoliko več priložnosti za krepitev kompetenc organizacij ter pomen simbolne postavitve mladinskega dela ob bok formalnemu izobraževanju.

• Po mnenju ključnih deležnikov nov program potrebuje ločeno proračunsko linijo, posebne cilje za mladino, ki so usklajeni z novo strategijo mladine na EU ravni, metodologijo, ki je po meri sektorja in upošteva njegove specifike, ter da upošteva različne nacionalne potrebe in realnosti (manko financiranja za delovanje).

 

Nacionalno poročilo o učinkih in implementaciji programa Mladi v akciji - SLO

 

Youth in Action Report for Slovenia - ANG

 

 

 

Koristne povezave:

 

Erasmus+ v Sloveniji

 

Erasmus+: Mladi v akciji

 

Eurodesk Slovenija – evropske informacije za mlade

  

Evropske strani programa Erasmus+

 

Movit

Cmepius