Skoči na vsebino

NOVICA

20. 6. 2016

Urad RS za mladino ob svetovnem dnevu beguncev – mladinsko delo kot način usmerjanja uporništva mladih v dobrobit skupnosti


Slovenija  se sooča s pojavom vala beguncev, s čemer se je pridružila  celotni evropski populaciji, ki postaja zaradi novodobnih migracij vse bolj raznolika. Po drugi strani pa se še vedno soočamo s socialno ekonomskimi razmerami, ki mladim otežujejo vstop na trg dela. Oba pojava sta v svojem osnovnem principu povezana, saj lahko nepripravljenost ali nezmožnost družbe na reševanje novih fenomenov, do katerih vzporedno prihaja, vodi tudi v konflikte, nasilje ter pojave radikalizacije mladih, še posebej ranljivih skupin. Ob tem so mladi vsakodnevno soočeni tudi s spremljanjem napetosti preko medijev in družabnih omrežij. Ta dodatno otežuje razvijanje močne in pozitivne identitete, zato še posebej danes mladi potrebujejo močno podporo okolja pri zagovarjanju njim lastnih prepričanj.

  

 

Za to je potreben celosten pristop, ki mora vključevati vse pomembne akterje v njihovem življenju. Med njimi še posebej izpostavljamo mladinske delavce, ki igrajo pri tem vse pomembnejšo vlogo. Slednji na strokoven način razvijajo individualen in skupinski pristop k prilagojenemu poučevanju ter socialni podpori za ranljive skupine mladih. Znotraj mladinskega sektorja so se po prihodu vala beguncev pojavili številni primeri dobrih praks iz tega področja. Sektor se je odzval hitro in strokovno, pogosto tudi v okviru prostovoljnih dejavnosti, s čemer je tvorno in solidarno prispeval k preprečevanju možnega pojava raznih oblik ekstremizmov in radikalizacije med mladimi.

     

Tudi evropske usmeritve opozarjajo na nove pristope v mladinskem delu, ki delujejo predvsem na razvijanje potenciala in talentov mladih, hkrati pa jim omogočajo vključevanje v raznoliko, povezano in strpno družbo. Na nek način je mladinsko delo tudi učna ura, v kateri se mladi učijo spretnosti in se pripravljajo na življenje. Pomembno pa je, da so nove prakse pristopanja k mladim za njih privlačne, hkrati pa spodbujajo nenasilno komunikacijo ter temeljne vrednote kot so demokracija, strpnost, solidarnost in vladavina prava. Mladi se soočajo s pojavi sovražnega govora, a se hkrati tudi izobražujejo v luči izogibanja tovrstni komunikaciji. “Mladinski sektor je v zadnjih mesecih izkazal veliko mero razumevanja novo nastalih situacij, saj so številne aktivnosti namenjene intenzivnemu ozaveščanju in informiranju javnosti s pozitivnimi zgodbami senzibilizirale ljudi in prikazale migrante kot posameznike, ki potrebujejo pomoč, občutek sprejetosti in celostno obravnavo,” je ob svetovnem dnevu beguncev izpostavil direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak. Vse to pomembno prispeva h krepitvi odpornosti mladih do nasilne radikalizacije, hkrati pa lahko uporništvo mladih na ta način usmerimo tudi v pozitivne prispevke k razvoju celotne družbe.