Skoči na vsebino

NOVICA

18. 3. 2016

Le mladi lahko na novo postavijo odnos do rasne diskriminacije

 

Svetovni dan boja proti rasizmu, 21. marec, na pobudo Združenih narodov praznujemo že okroglih 50 let. V tem času so se tudi teme, povezane s pojavi rasizma, spreminjale in prilagajale aktualnim trenutkom. V današnjih časih pa lahko rečemo, da se je problem rasne diskriminacije celo razširil, saj je možno v tem oziru govoriti tudi o ekonomskem in socialnem izključevanju, še posebej kar zadeva mlado populacijo. Zato na Uradu RS za mladino ob tem dnevu izpostavljamo, da se mora tudi Slovenija, kot mlada in moderna država, ki zagovarja demokratično ureditev in sledi naprednim politikam, prizadevati za spodbujanje vseh vrst strpnosti do drugačnih. Le moderna nadgradnja tega problema pa nas lahko postavi v položaj, ko v tem pojavu ne zaznavamo zgolj težav, temveč tudi priložnosti. A tu gre za skupno odločitev na vseh nivojih družbe, tako na lokalni kot državni ravni, v različnih sferah delovanja, od izobraževanja, do kulture in medijev.

  

Zato lahko potrdimo, da bo tudi za Slovenijo, za sedanje mlade ter vse prihajajoče generacije zgolj uspešna integracijska politika lahko prinesla družbi več koristi, kot pa problemov, vendar bomo morali vsem prihajajočim »drugačnim« ponuditi ne le možnost bivanja in ustvarjanja, ampak bomo morali v tej posebnosti, ki jo prihajajoči nosijo s seboj, prepoznati neko dodano vrednost, obogatitev in izkušnjo, ki nas bo oplemenitila. Prav vsak posameznik mora imeti priložnost, da s svojo drugačnostjo doprinese k blaginji družbe.

  

Zaveza, ki jo je iz ust odgovornih slišati že pet desetletij, da bomo rasni diskriminaciji naredili konec, žal ostaja še vedno na stopnji vizije, saj smo prepogosto pod vplivom strahu pred neznanim, tujim in nevarnim. In dokler se ta  vseprisotna drža ne bo postavila na glavo in zaznala v novih družbenih pojavih tudi priložnosti, izziva in koristi, bo rasna diskriminacija ostajala naš vsakdan. Zato je prav na mladih priložnost, da s to tradicijo predsodkov prekinejo in dajo pojavu nov predznak – v njem prepoznajo novo dodano vrednost, ne pa ogroženosti. S tem jim mora biti omogočen prodor na politična in družbena prizorišča, da bodo lahko dokazali svoj prav. Vse žrtve izključevanja, slabega ravnanja ali celo nasilja zaradi »napačne« rasne, verske ali nacionalne pripadnosti bodo tako postale del zgodovine. Tudi direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak poudarja, da so v mladinskem sektorju v zadnjih mesecih s številnimi aktivnosti pokazali in dokazali, da sledijo tej poti brez predsodkov in strahu pred drugačnimi.