Skoči na vsebino

NOVICA

19. 2. 2016

Urad RS za mladino ob dnevu socialne pravičnosti: »Socialna pravičnost mladih je edina prava družbena izbira«


Ob jutrišnjem svetovnem dnevu socialne pravičnosti na Uradu RS za mladino izpostavljamo aktualna vprašanja, ki zadevajo mladinski sektor Slovenije in mlade nasploh, saj je vprašanje socialne izključenosti mladih navkljub številnim ukrepom in programom še vedno prisotno in aktualno. Ob tem dnevu izpostavljamo vsa tista prizadevanja, ki preprečujejo pojave nepravičnosti mladih. Danes namreč ni nepomembno dejstvo, da je prav družbena pravičnost nujno potrebna za doseganje in vzdrževanje miru ter varnosti. Ob tem je pogosto izpostavljen tudi vtis, kot da si morajo številni mladi izboriti nekaj, kar bi jim moralo kot samoumevno pripadati, ali celo, da si morajo izbojevati celo izhodiščne položaje, da sploh lahko ostanejo znotraj socialnega sistema.

  

Položaj mladih je tesno povezan s pomanjkanjem eksistenčne varnosti, ta pa ima lahko za posledico revščino, izključevanje in neenakosti v družbi, ki so resna ovira nadaljnjemu vključevanju. Če izpostavimo zgolj en vidik ob današnjem dnevu socialne pravičnosti - določeno število mladine vedno izpade iz izobraževalnega sistema. Ta osip povzroči, da postanejo rizična skupina, njihove možnosti na trgu dela so omejene, iz tega pa se lahko razvije tudi splošna marginaliziranost in nato izključenost. Mlad človek, ki izpade iz normalne izobraževalne poti, je v teh okoliščinah na najboljši poti, da postane socialno izključen. In bolj kot se časovno in socialno oddaljuje od normalnega življenjskega toka, manjše so njegove možnosti za družbeno integracijo, večje so nevarnosti za  izključenost, ki lahko vodi celo v kriminalnost.

  

Znotraj mladinskega sektorja, kakor tudi v nekaterih resorjih vlade, pa obstajajo številni socialno integracijski programi, ki pomagajo mladim, ki se znajdejo »na robu«. Tovrstni programi in ukrepi  (na primer program Projektnega učenja mlajših odraslih) prinašajo mnoge pozitivne vidike za udeležence, ki so se bolje prilagajali v skupinah, pridobivali so si nove prijatelje, naučili so si zastavljati nove cilje in načrtovati poti do njih. Tudi tisti mladi, ki se po obdobju socialne izključenosti tako ali drugače pridružijo kakršnikoli dejavnosti iz kulturnega, športnega, področja prostovoljstva ali mladinske politike, izkazujejo večjo socialno prilagojenost, večjo strpnost in kooperativnost, pridobili pa so si tudi boljše delovne navade in postali samozavestnejši, bolj optimistični in strpni.

  

Poleg znanega očitka o apatičnosti mladih, ki jim ga mnogi po krivici pripisujejo, se zadnje čase pojavlja opazen porast mladinske ustvarjalnosti, tako na področju kulture, ki jo lahko mladi prilagodijo tudi neki zvrsti kulture protesta, uporništva ali inovativnosti, kakor tudi na političnem področju, saj želijo biti vključeni v vsa družbena dogajanja in spremembe. Tudi v ekonomsko področje se želi mladina uveljaviti kot neka posebna, številna in močna skupina inovativnih posameznikov (primer start upi).

  

In četudi so se v svetu in doma ponovno začele poglabljati družbene razlike in so se zaostrile družbene napetosti,  kar vse vodi do novih družbenih anomalij in pojavov družbene dezintegracije, so znotraj mladinskega sektorja Slovenije še vedno v razmahu številni primeri dobrih praks, ki pomagajo vzdrževati socialno državo in preprečujejo povečevanje družbenih napetosti, ter delujejo kot povezovalni dejavnik pri zagotavljanju družbene kohezije. »izjemnega pomena se mi zdi dejstvo, da so mnogi primeri dobrih praks sposobni ohranjati in nadaljevati z delom proti socialni izključenosti mladih tudi v nekoliko neprijaznem  svetovnem kontekstu. Na uradu želimo spodbujati sistem, ki bo sposoben integrirati težnje mladih, ne pa jih spodbijati.« je ob letošnjem svetovnem dnevu socialne pravičnosti poudaril direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak in dodal, da na pragu 21. stoletja varnost in blaginja mladim ne omogočata več, da bi eksperimentirali s svojimi življenji.