Skoči na vsebino

NOVICA

15. 4. 2015

Urad RS za mladino ob svetovnem dnevu mladih prostovoljcev: »Največ prostovoljcev v Sloveniji je med mladimi«

Urad RS za mladino ob svetovnem dnevu mladih prostovoljcev izpostavlja  prostovoljno delo mladih kot pomemben del participacije mladih, ki jim poleg pridobivanja izkušenj in socializacije omogoča tudi aktivno soudeležbo pri odločanju, saj lahko na ta način dosegajo tudi vplivanje na dogajanje v družbi. Poleg tega prostovoljstvo pomembno vpliva tudi na občutek pripadnosti skupnosti ter na udejanjanje zadev v skupno dobro, s čemer lahko vsak mlad posameznik prispeva k razvoju širše skupnosti, pogosto pa gre tudi za razne vrste pomoči pri naravnih nesrečah. S prostovoljnim delom se mladim razvija občutek za solidarnost do ljudi v stiski in strpnost do vseh oblik drugačnosti. Urad RS za mladino že vrsto let aktivno podpira vse mladinske organizacije, ki mladim pomagajo, da lahko preko prostovoljnega dela izrazijo pridobljena znanja in izkušnje in jih v svoji profesionalni dobi predstavijo delodajalcem kot neko dodano vrednost.

  

Kot primer dobre prakse na področju prostovoljstva izpostavljamo Zavod Voluntariat, v katerem ob aktivni pomoči Urada za mladino  udejanjajo prostovoljstvo kot odlično priložnost za učenje mladih v več pogledih. Prostovoljstvo predstavlja metodo razvijanja aktivnega državljanstva: »Aktivnega državljana razumemo kot nekoga, ki hodi po svetu z odprtimi očmi, opazuje družbene procese, jih zna kritično ovrednotiti ter predvsem, da je pri tem aktiven in da s svojim delom da svoj prispevek k boljšemu svetu.« Prostovoljstvo pa mora tudi po njihovem mnenju imeti jasno začrtane meje, prva je, da vsak prostovoljec dela zares prostovoljno ter na podlagi lastne odločitve in se za njo ne skriva prisila ali pogojenost za nekaj tretjega. Prostovoljec tudi ne sme nadomeščati delovne sile, prav tako prostovoljstvo ne sme biti pogoj za pridobivanje izobrazbe, zaposlitve, itd.  Prostovoljstvo mora imeti  jasno definirano učno izkušnjo in urejeno podporo mentorja za sodelujočega mladega. In, prostovoljstvo za mladega mora biti časovno omejeno oziroma, morajo biti vsi pogoji dela za mladega jasno predstavljeni in določeni v naprej.

  

Tudi aktivno sodelovanje mladih prostovoljcev na področju civilne zaščite v Gasilski zvezi Slovenije, Zvezi tabornikov Slovenije, Združenju katoliških skavtov in skavtinj, pa tudi številnih mladih pripadnikov  dolžnostnega sestava civilne zaščite postaja vse pomembnejši del participacije in osamosvajanja mladih, ki so po svojem ustroju nagnjeni k hitremu reagiranju, so v odlični fizični kondiciji in z močno izraženo željo po uveljavljanju. V omenjenih organizacijah sodeluje blizu sto tisoč mladih državljank in državljanov Slovenije, ki so tako ali drugače aktivni na področju civilne zaščite. Številka je zavidljiva in zagotovo visoko nad evropskim povprečjem. Delovanje mladih v skupno dobro in pripravljenost pomagati v jasno določenih okvirjih nakazuje, da je današnja mladina kljub številnim dovtipom o njeni pasivnosti izjemno aktivna, dobro usposobljena in z izrazito željo prispevati k dobrobiti družbe. Na ta način mladi sprejemajo tudi posebno težke naloge in odgovornosti, s katerimi se približujejo in se na svojevrsten način tudi uvrščajo v svet odraslih. Gre za dejanja ponosa, storjena iz visoko moralnih civilizacijskih vzgibov, ki jih poseduje že mlada generacija.

  

Ob vsej dobronamerni in plemeniti strani, ki jo v sebi nosi prostovoljstvo, se zadnje čase pojavlja tudi neka druga bolj negativna plat prostovoljstva, ko se govori o pojavu izkoriščanja mladih in brezposelnih v ta namen. V Uradu RS za mladino tako že dlje časa opozarjamo na neskladnosti, do katerih prihaja na trgu dela po nastopu krize, hkrati pa svarimo tudi pred sprejemanjem nepremišljenih ukrepov, ki dodatno poslabšujejo prihodnost mladih na trgu dela. Urad je zato vedno podpiral zgolj tiste rešitve in predloge politik, ki gredo v smeri sistemske omejitve izkoriščanja instrumenta tako prostovoljstva, kakor tudi vseh oblik pripravništva.