Skoči na vsebino

NOVICA

20. 2. 2015

Urad RS za mladino ob dnevu socialne pravičnosti: »Socialna pravičnost je predpogoj za boljšo družbeno klimo«

V času krize, ki je s seboj prinesla relativno visoko brezposelnost ter večje tveganje revščine, je postal posebej relevanten tudi poseben vidik zagotavljanja socialne pravičnosti v družbi, to je medgeneracijske pravičnosti.

  

Jasno je, da predstavlja ključen element za njeno zagotavljanje boljša dostopnost dela za mlade. Med ključnimi usmeritvami Nacionalnega programa za mladino je, da se mladim na podlagi ustreznih pogojev za zaposlovanje omogoči zagotovitev lastne ekonomske in socialne varnosti. »Dostop do zaposlitve je eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti, omogoča osebno dostojanstvo, polno avtonomijo in uresničevanje življenjskih ciljev,« smo zapisali v Nacionalnem programu za mladino.

 

Da bi opisano stanje aktualizirali, je najbolje pogledati uradne statistike. Te navajajo, da se je stanje na trgu dela v letu 2014 izboljšalo, še posebej kar zadeva mlado populacijo, saj konkretni rezultati za leto 2014 navajajo, da se je v letošnjem letu zaposlilo 25.700 mladih, kar je skoraj 6000 več zaposlenih mladih kot v letu prej, predvsem zahvaljujoč okrepljenim ukrepom jamstva za mlade, javnim delom ter izboljšani situacije v gospodarstvu. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje še kažejo, da je bilo konec januarja 2015 registriranih brezposelnih 30.832 oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 3.088 oseb oz. 9,1 % manj kot januarja 2014. Vendar pa se še vedno soočamo s številnimi strukturnimi preprekami, kot je nevzdržna segmentacija na trgu dela, prav tako pa z nekaterimi drugimi ekscesnimi pojavi, kot je ena najvišjih stopenj prekarnosti zaposlitev med mladimi v Evropi, nadpovprečna brezposelnost med mladimi (izobraženimi) ženskami, pojav izkoriščanja (pre)velike ponudbe na trgu dela preko opravljanja zastonjskega dela in podobno.  Mladi veliko delajo tudi v manj ugodnem delovnem času (sobote, nedelje, prazniki), kar pomeni tudi težje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja Takšna situacija nima zgolj neposrednega vpliva na socialno varnost mladih, temveč posredno negativno vpliva na splošno socialno sliko v državi.

  

Družbena pravičnost se v veliki meri navezuje na socialno državo. In četudi je splošno sprejeto dejstvo, da se vsi rodimo enakopravni, je enako dejstvo tudi, da ob rojstvu nimajo vsi enakih možnosti za doseganje svojih potencialov, saj se nekdo rodi bogatim, nekdo drug pa revnim staršem. Urad za mladino zastopa stališče, da je treba nameniti posebno pozornost dejavnikom tveganja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost med mladimi. Socialna država pa si mora nenehno prizadevati te izvorne razlike izničiti in dati vsem enake možnosti, na primer z javnim šolstvom omogoči tudi revnejšim do izobrazbe. Vsak poseg v socialno državo lahko vodi v večjo družbeno konfliktnost, kriminal ter zmanjševanje socialne varnosti.

  

Urad zastopa stališče, da morajo biti vsi ukrepi za mlade v prihodnje še bolj poglobljeni in domišljeni, saj bo prav zadovoljstvo mladih in njihova pravilna umestitev v družbi bistveno pripomogla k boljši družbeni klimi, s tem pa tudi k hitrejšemu izhodu iz krize. Ob tem ni nepomemben dejavnik soudeležba mladih tudi pri zanje pomembnih javnih politikah in dejanski vpliv na soodločanje. »Urad si bo v letošnjem letu še naprej prizadeval za pravičnejšo družbeno ureditev in  vključitev mladih tudi v strateško načrtovanje, vrednotenje in implementacijo mladinske politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni,« meni ob dnevu socialne pravičnosti direktor Urada RS za mladino mag. Peter Debeljak.