Skoči na vsebino

NOVICA

5. 12. 2015

Urad RS za mladino ob mednarodnem dnevu prostovoljstva: »Mladi prostovoljci kot nova rastoča skupina angažirane mladine«

Urad RS za mladino ob mednarodnem dnevu prostovoljstva izpostavlja  prostovoljno delo mladih kot novo razsežnost, ki jo je v zadnjih mesecih sooblikoval predvsem nenaden in nepričakovan množičen val beguncev, ki vsakodnevno prečka našo državo. Tokratna participacija mladih je v praksi ponovno dokazala, kako lahko mladi posegajo tudi na dogajanje v družbi, saj so bili poleg predstavnikov javnega sektorja na izpostavljenih lokacijah v vlogi bistvenega gradnika - ne le za zagotavljanje javnega miru, ampak tudi dostojanstvenega odnosa do skupine ljudi (tujcev), ki je nujno potrebovala takojšnjo pomoč. Prostovoljno pomoč so tokrat potrebovali tako tisti, ki so v begunskih naseljih po dolžnosti, kot tudi begunci sami. Šlo je torej hkrati za klasično obliko pomoči ljudem v stiski, za izraženo strpnost do vseh oblik drugačnosti, kakor tudi udejanjeno obliko aktivne udeležbe mladih državljank in državljanov za javno dobro.

  

Urad RS za mladino že vrsto let aktivno podpira vse mladinske organizacije, ki mladim pomagajo, da lahko preko prostovoljnega dela izrazijo pridobljena znanja in izkušnje in jih v svoji profesionalni dobi predstavijo delodajalcem kot neko dodano vrednost. Mladih prostovoljk in prostovoljcev je v Sloveniji več kot sto tisoč in predstavljajo pomemben, če ne celo najpomembnejši prispevek k prostovoljstvu Slovenije nasploh, saj to ne poteka zgolj kot delo v mladinskih centrih in mladinskih organizacijah znotraj mladinskega sektorja Slovenije, ampak tudi v vseh primerih naravnih in drugih nesreč, sedaj pa tudi pri reševanju begunske problematike. Glede na vsa dogajanja zadnjih nekaj mesecev pa dobivajo pogodbene sodelavke Urada RS za mladino še neko drugo pomembno dodano vrednost – prav integracija mladih in preprečevanje njihove socialne izključenosti postaja glavno opozorilo tudi iz evropskega okolja. Ta je glavni vzrok, ki mlade usmerja proti raznim oblikam radikalizacije, saj se posamezniki radikalizirajo predvsem iz socialno-ekonomskih razlogov ter občutkov odrinjenosti na rob družbe. »Ob koncu leta 2015 torej participacija mladih znotraj mladinskih struktur ni več zgolj način neformalnega izobraževanja, pridobivanja kompetenc, pot do avtonomije in prevzemanje odgovornosti za opravljeno delo, temveč si prilašča povsem nove dimenzije, ki družbo ščitijo pred nevarnimi pojavi odklonov mladih v smeri radikalizacije,« je ob mednarodnem dnevu prostovoljcev poudaril direktor Urada RS za mladino dr. Peter Debeljak. 

  

Obstajajo številni primeri hitrega odzivanja in dobrih praks zadnjih mesecev na področju prostovoljstva mladih, ki temeljijo predvsem na aktivni pomoči mladim priseljencem, s čemer je mladim omogočeno srečevanje z ljudmi različnih kultur, političnih, družbenih in verskih prepričanj, tako pa si mladi tudi širijo svoja obzorja, zvišajo stopnjo tolerance, sprejemajo drugačnosti in razvijajo občutek solidarnosti. Po drugi strani pa tovrstno delo vključuje tudi proces integracije migrantov v družbo, ki spoznavajo naše okolje skozi delo s svojimi vrstniki, ne zgolj skozi ustanove in uradne poti, ki v mladih priseljencih pogosto vzbujajo strah in zato odklonilen odnos. Mladi prostovoljci ob aktualni begunski krizi v naših krajih izkazujejo čut in odgovornost do soljudi, ki jim sprva pomagajo, kasneje pa jih tudi podpirajo pri njihovem osamosvajanju in privajanju na novo življenjsko okolje. Mladi prostovoljci so se ponovno, kot že velikokrat, tudi tokrat izkazali kot vzorna socialna skupina, ki z naklonjenostjo sprejema vse vrste različnosti v družbi, je sposobna razumevanja vseh vpletenih, hitrega reagiranja in razbijanja stereotipov. Le na tak, posnemanja vreden način bomo lahko še naprej v miru in sožitju sobivali drug z drugimi, tudi  s priseljenci iz bolj oddaljenih krajev.