Skoči na vsebino

NOVICA

7. 6. 2013

Vlada določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022

Vlada Republike Slovenije je na seji 6. junija 2013 določila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Nacionalni program za mladino je temeljni programski dokument, ki opredeljuje prednostne naloge in ukrepe, ki so v javnem interesu v mladinskem sektorju. Na podlagi sprejete Resolucije o nacionalnem programu za mladino bo vlada sprejemala izvedbene načrte v skladu s sprejetim državnim proračunom, za uresničevanje Resolucije o nacionalnem programu za mladino pa bodo odgovorna pristojna ministrstva.


Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 opredeljuje področja, cilje in prioritete na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer, zdravja in dobrega počutja, mladih in družbe ter pomena mladinskega sektorja in kulture, ustvarjalnosti, dediščine in medijev, seveda pa vsebuje tudi demografsko sliko ter ključne usmeritve in način spremljanja. Splošni cilj resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je zagotoviti usklajeno izvajanje enotnega in pregledno urejenega sistema medresorskih prioritet in ukrepov, ki naj izboljša razmere oziroma ponudi rešitve problemov na ključnih točkah. Značilnost resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 je, da je to t. i. horizontalni program  združuje ukrepe s področij, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, da bi tako ustvaril neko novo kakovost, zagotovil njihovo usklajenost in vidnost. 


Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 opredeljuje mlade v starosti od 15 do 29 let. Mladina je tisti del družbe, ki je v Sloveniji v zadnjih desetletjih doživel obširne spremembe, ki vplivajo na kakovost njenega življenja. To velja tako za družbeno okolje kot družino, izobraževanje in zaposlovanje oziroma položaj mladih na trgu dela. Resolucija 2013–2022 poskuša na podlagi ključnih usmeritev in smernic ter ciljev in s tem povezanih prioritet, zagotoviti boljši položaj mladih z izobraževanjem, ki bi se nato odražal v ugodnejšem položaju mladih na trgu delovne sile, posledično v boljših bivanjskih razmerah mladih, kar pa lahko vodi tudi v ugodnejše demografske trende. Vse to pa je seveda mogoče le ob ustreznem zdravju in dobrem počutju mladih, dobrem sodelovanju mladih pri upravljanju javnih zadev in prepoznavanju pomena kulture in kulturne dediščine.