Skoči na vsebino

NOVICA

Za razvoj kakovostnega mladinskega dela bo potrebna tako institucionalna kot tudi politična podpora

Socialna akademija je v sodelovanju  z Uradom RS za mladino in partnerji projekta ABC of Youth Work v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v četrtek, 1. marca, organizirala posvet o kakovosti v mladinskem delu z naslovom Dogodki ali skupine? Dogodka se je poleg desetih gostov iz tujine udeležilo tudi več kot petdeset predstavnikov in predstavnic mladinskega sektorja iz Slovenije. Namen posveta je bil začeti daljši proces posvetovanja o kakovosti pri izvajanju mladinskega dela v Sloveniji ter nasloviti nekatere ključne, že prepoznane vidike kakovosti. Urad RS za mladino želi tej tematiki v prihodnjih letih posvetiti več pozornosti.

   

V uvodnem nagovoru je direktor Urada RS za mladino Rok Primožič izpostavili pomembnost vprašanja o tem, kaj je danes kakovostno mladinsko delo. S tem namenom je urad tudi spodbudil oblikovanje delovne skupine Sveta Vlade RS za mladino, ki bo pregledala sisteme kakovosti mladinskega dela v Sloveniji in opredelila učinke mladinskega dela. To bo uradu služilo kot osnova za pripravo strategije razvoja mladinskega dela v Sloveniji. Matej Cepin, vodja projekta ABC of Youth Work, pa je v uvodnem nagovoru izpostavil ključna vprašanja, iz katerih so izhajali pri omenjenem projektu: kaj je osnova oz. tisti temelj mladinskega dela, ki gradi njegovo identiteto in tudi predstavlja dodano vrednost za vsa ostala področja, s katerim se mladinsko delo povezuje.

  

Po uvodnih nagovorih so sledila kratka predavanja na teme izzivov merjenja in zagotavljanja kakovosti v mladinskem delu, o mladinskem delu in mladih v digitalni dobi, čemur je sledila še predstavitev raziskave obstoječhih virov s tega področja in predstavitev sistema kakovosti za delo s skupinami »Youth Work Growth Cycle«, avtorjev Mateja Cepina, ter Marzene Ples in  Ewe Krzaklewske, obe predstavnici Univerze iz Krakova na Poljskem. Matej Cepin je izpostavil izzive, s katerimi se soočajo organizacije pri vzpostavljanju sistemov kakovosti: "Ko globje razmišljamo o kakovosti, so pomembne predvsem štiri komponente, in sicer: učinek našega dela, indikatorji mladinskega dela, orodja, s katerimi merimo kakovost in dejavnosti za izboljšanje kakovosti." Zaključil je s tezama, da temelj za razvoj kakovosti v organizaciji predstavlja opredelitev učinka mladinskega dela, ter da je pomembno, da pri diskusijah o kakovosti mladinskega dela sodelujejo vsi ključni deležniki. Marzena Ples se je spraševala predvsem o mladinskem delu in mladih v dobi digitalizacije, pri tem pa izpostavila, da spletna komunikacija ne more nadomestiti skupnosti ali skupin, ki se oblikujejo pri mladinskem delu. Ewa Krzaklewska pa je na slikovit način predstavila osnovne elemente t. i. kroga rasti mladinskega dela (Youth Work Growth Cycle), ki lahko mladinskim delavcem pomaga pri izboljšanju dela v organizaciji, pa tudi širše. Le-ti so: mladi čutijo pripadnost organizaciji, organizacija skrbi za osebnostno rast mladih, mladinsko delo je za mlade atraktivno, uporabljajo se proaktivne metode dela, izgrajuje se podoba organizacije v javnosti, organizacija se trudi, da se v dejavnosti vključujejo novi udeleženci. »Biti ali ne-biti digitalni mladinski delavec« ter izzive na tem področju je prikazal Giacomo Trevisan iz organizacije Media Educazione Communita iz Vidma v Italiji. Izpostavil je, da mladi danes ne potrebujejo guruja, ki bi jih vodil skozi digitalizirano mladinsko delo, zagotovo pa potrebujejo mentorja, človeka, ki jim prisluhne tudi na digitalnih kanalih. »Pri izgradnji sistemov kakovosti v organizacijah nam lahko pomaga tudi mentorstvo,« je na koncu drugega sklopa poudaril Sašo Kroneger, zunanji sodelavec Socialne akademije. Predstavil je mentorsko shemo, ki je nastala v okviru projekta in temelji na sistemu kakovosti Youth Work Growth Cycle.

 

V zadnjem delu pa so udeleženci, skupaj z Janezom Škuljem iz zavoda Movit, Ano Štromajer, predstavnico Mladinskega sveta Slovenije, Lauro Kranjčan, predstavnico Mreže MaMa ter Barbaro Zupan kot predstavnico Urada RS za mladino razpravljali o tem, kako kakovostno mladinsko delo podpreti tudi na institucionalni in politični ravni. Janez Škulj je poudaril, da oblikovanje kakovostnega okvira, bodisi na ravni organizacije ali na nacionalni ravni ne pomeni, da je vsaka zgodba tudi zgodba o uspehu, zagotovo pa nam skupaj z razmišljanjem o tem, kaj so naša tveganja in kako lahko merimo učinke našega dela, pomaga pri nadgradnji našega dela. Pri tem je pomembno, še posebej, ko razmišljamo o sistemu kakovosti na nacionalni ravni, da »one size fits all« pristop običajno ne deluje. Iskanje odgovora na vprašanje, kako do pravega okvirja ali minimalnih standardov, je pot, ki nas čaka v prihodnje," je poudarila tudi predstavnica Urada RS za mladino Barbara Zupan. Brez temeljitih razprav z vsemi ključnimi deležniki ne bo šlo, saj mladinsko delo, ki je hkrati vse, ni nič, je na koncu še poudaril Matej Cepin.